Po avgustovskem razkritju informacije, da je bila najboljša prijateljica predsednice države nekoč v tesni zunajzakonski zvezi z nekdanjim razvpitim namestnikom vodje prve slovenske varnostno-obveščevalne službe VIS Romanom Jegličem, si Dnevnik prizadeva osvetliti ozadje, kako je Viktorija Krivolucka pridobila slovensko državljanstvo.
Zakonodaja določa, da lahko polnoletna oseba pridobi državljanstvo Republike Slovenije z izredno naturalizacijo, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov. Pri Krivolucki je bilo uradno odločilno to, da dobro keglja.
Je Sova vedela za zvezo z Jegličem?
Na pristojnem ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo (MNZJU), ki ga vodi Franci Matoz, smo zato 18. avgusta zaprosili za informacije in dokumentacijo, iz katere je razviden nacionalni interes, zaradi katerega je bila Krivolucka sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije. Kdo vse je bil naveden v njeni vlogi in kdo vse je dal pozitivno mnenje k njenemu sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije, da je vlada Mira Cerarja nazadnje soglašala s tozadevnim predlogom? In kako podrobno si je državljanko Ruske federacije ogledala Slovenska varnostno-obveščevalna agencija (Sova)? Je bila seznanjena z njenim odnosom z Jegličem, in če je bila, kako ga je varnostno ocenila?
Spomnimo, v uradu predsednice države Nataše Pirc Musar so po razkritjih Dnevnika in avstrijske tiskovne agencije APA poudarjali, da je bila Viktorija Krivolucka pred sprejemom v državljanstvo Republike Slovenije ustrezno varnostno preverjena. »Če bi bila ugotovljena varnostna tveganja, ki bi predstavljala oviro za njen sprejem v slovensko državljanstvo, tega leta 2016 ne bi smela pridobiti. Takšna tveganja očitno niso bila ugotovljena,« je urad navedel v odzivu.
Kronologija sprejema v državljanstvo Slovenije
Dnevnik še ni prejel dokumentacije, za katero je zaprosil. Krivolucka je v postopku priglasila stransko udeležbo in navedla, da zaupa pravni presoji ter verjame, da bo odločeno v skladu z veljavno zakonodajo. Tudi brez vsebinskega vpogleda v dokumentacijo pa je mogoče iz dopisa MNZJU rekonstruirati kronologijo postopka izredne naturalizacije Viktorije Krivolucke.
28. januar 2016: Krivolucka odda vlogo ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Priloži življenjepis, ki opisuje tudi njeno športno pot, pa tudi dokazila o športnih dosežkih. Vloga vsebuje dopis Bowling zveze Slovenije z dne 22. januarja 2016, ki v prilogah navaja statistiko njenih rezultatov od leta 2010 do leta 2015, izpis s portala Bowling-Planet.com, podatke o vseh uradnih tekmovanjih, ki se jih je udeležila v predhodnih treh sezonah, ter posamezne objave s spletne strani Bowling zveze Slovenije. Priloži še potrdilo Ruske federacije o nekaznovanosti z datumom 19. januar 2016.
3. februar 2016: Na vlogo se odzove ministrstvo za notranje zadeve z dopisom ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. To ministrstvo je pristojno za argumentiranje, zakaj je izredna naturalizacija ruske amaterske kegljačice v nacionalnem interesu.
4. februar 2016: MNZ – tedaj ga vodi ministrica Vesna Györkös Žnidar – pošlje ločene dopise ministrstvu za pravosodje, konkretno sektorju za izvrševanje kazenskih sankcij, obveščevalno-varnostni službi ministrstva za obrambo in Sovi. Dopis pošlje tudi okrajnemu sodišču v Ljubljani.
10. februar 2016: Ministrstvu odgovori oddelek za kazenske evidence in evidenco pravnomočnih sodb na pravosodnem ministrstvu. Čeprav vsebine dopisa še ne poznamo, bi moralo iz njega izhajati, da je kazenska evidenca Krivolucke prazna. Njena pravnomočna obsodba je bila namreč medtem iz nje že izbrisana.
Kot je znano, je Krivolucka 25. junija 2007 povzročila smrtno prometno nesrečo na avtocesti A1 v bližini Ljubljane. Zaradi malomarnosti je trčila v 62-letnega voznika motorja Johanna Doberniga. Krivolucka ponesrečencu, priljubljenemu trgovcu iz Veldna ob Vrbskem jezeru, ni nudila prve pomoči, temveč je pobegnila s kraja nezgode. Dobernig nesreče ni preživel. V sodnem postopku je Krivolucka po poročanju Reporterja trdila, da ni sedela za krmilom, in poskušala krivdo prevaliti na rusko sopotnico Ksenijo Trojanovo. Okrajno sodišče je Krivolucko obsodilo na 17 mesecev zapora, višje sodišče ji je kazen znižalo na leto dni zapora, ki jo je tudi odslužila. Dostopni mediji ta razplet postavljajo v leto 2010, torej v kritični čas, ko naj bi prekinila stike z Jegličem.
11. februar 2016: Na ta dan sta datirana dopisa ljubljanskega okrajnega sodišča in Sove. Iz tega izhaja, da Sova niti teden dni ni zbirala informacij o Krivolucki in se ukvarjala z vprašanjem, ali utegne predstavljati nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Spomnimo: urad predsednice države je večkrat poudaril, da je bila Krivolucka pred sprejemom v državljanstvo Republike Slovenije »ustrezno varnostno preverjena«.
15. februar 2016: Ta datum ima dopis obveščevalno-varnostne službe obrambnega ministrstva, s Krivolucko se je torej ukvarjala štiri dni dlje kot Sova. Istega dne odgovori še direktorat za šport na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
7. marec 2016: MNZ pošlje dopis generalnemu sekretariatu vlade s prilogami.
22. marec 2016: Vlada, ki ji predseduje Miro Cerar, na seji sprejme pozitiven sklep in ugotovi, da obstajajo utemeljeni razlogi za izredno naturalizacijo Viktorije Krivolucke. MNZ še istega dne spiše odločbo in odpošlje dopis.
24. marec 2016: Upravna enota Ljubljana pošlje Krivolucki dopis, ki vključuje prisego ter vročilnico. Če povzamemo: od oddaje vloge notranjemu ministrstvu do dopisa upravne enote je preteklo 54 dni.
V testu javnega interesa citirajo Natašo Pirc Musar
MNZJU je v dosedanjem postopku v zvezi s prošnjo Dnevnika prišel do ugotovitve, da nesporno obstaja prevladujoč javni interes za delno razkritje zgoraj naštete dokumentacije, z zakritimi osebnimi podatki. Javni interes je namreč prevladal nad morebitnimi interesi drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, je sporočila Iris Jeglič, direktorica Urada za upravne notranje zadeve.
K pozitivnemu rezultatu testa javnega interesa je privedla tudi odločba informacijskega pooblaščenca iz leta 2012, je razvidno iz dopisa MNZJU. Podpisala jo je tedanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Predmetna odločba se nanaša na prošnjo tedanje novinarke Dela Anuške Delić, ki je želela leta 2012 pridobiti informacije o izredni naturalizaciji Marije Pandrc, partnerice padlega medijskega barona Mateja Raščana (glej okvir).
Informacijska pooblaščenka Pirc Musar je tedaj ugotavljala, da se podelitev državljanstva prek instituta izredne naturalizacije že po zakonski dikciji izvaja zaradi posebnih državnih koristi (interesov). Gre namreč za posameznike, ki prinašajo izjemen prispevek k družbenemu, gospodarskemu, znanstvenemu, kulturnemu ali drugačnemu razvoju Republike Slovenije ali k povečanju njenega mednarodnega ugleda oziroma prepoznavnosti.
Njihovo delovanje je izjemno pomembno v različnih sferah družbenega (in ne zasebnega) življenja v Republiki Sloveniji, zato se mora njihova pravica do varstva osebnih podatkov v delu, ki se nanaša na izredno naturalizacijo, umakniti javnemu interesu, ki v tem primeru prevlada. Poleg tega je bistveni razlog, ki ga je v svoji odločbi navajala informacijska pooblaščenka Pirc Musar, zagotavljanje preglednosti dela pristojnih organov in odgovornosti ter s tem zmanjšanje možnosti neodgovornega in arbitrarnega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev.