Specializacije, ki jih ureja sveže sprejeti zakon o zdravstveni negi in babištvu, obetajo drugačno razdelitev dela v zdravstvu. Nekatere naloge bodo prenesli na usposobljene specialiste zdravstvene nege in razbremenili zdravnike, je ta teden napovedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež. V primeru integrirane obravnave odraslih na primarni ravni bodo ti zaposleni v prihodnje obravnavali lažja stanja, pričakuje predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Anita Prelec, zdravniki pa zahtevnejša in tista, ki bodo terjala dodatno diagnostiko.
Takšne modele imajo marsikje v Evropi, je izpostavila. »V Kataloniji smo lahko videli, da je na vstopni točki osnovna triaža. Potem gre pacient v ambulanto z medicinskimi sestrami ali pa tisto, kjer dela zdravnik,« je ponazorila predsednica zbornice.
Prvi prihodi čez dve leti
Specializacije zaposlenih v zdravstveni negi bodo plačane iz državnega proračuna. Poleg že omenjene, ki vključuje delo v osnovnem zdravstvu, bodo lahko medicinske sestre izbirale tudi med specializacijami s področja urgentnih stanj, duševnega zdravja ter ran, stom in inkontinence. Prve medicinske sestre specialistke bodo začele v zdravstvu delovati čez približno dve leti. »Ko bi lahko del teh aktivnosti medicinska sestra opravljala samostojno, brez prisotnosti zdravnika, bi omogočili lažji dostop do obravnave, naj bo to v zdravstvenem domu ali urgentnem centru,« je ocenila Anita Prelec.
Zakon predvideva tudi strokovni izpit po končanem študiju in strokovno usposabljanje po opravljenem strokovnem izpitu oziroma takrat, ko se zaposleni k svojemu delu vrača po daljši prekinitvi. Omenjeno usposabljanje bo trajalo od treh mesecev do enega leta. Po strokovnem usposabljanju bi kandidati pridobili licenco, zakon pa prinaša tudi specialistične licence. V obeh primerih bi licence podeljevali za sedem let.
Kakšnemu prenosu so se odpovedali
Prvotno je zakonski predlog predvideval tudi, da lahko izbrani osebni zdravnik prenese pooblastila, za katera je zaposleni v zdravstveni negi pridobil dodatne kompetence z delom. To bi storili s pisnim dogovorom med zdravnikom, medicinsko sestro in izvajalcem, torej zdravstvenim domom ali koncesionarjem, pri katerem sta oba zaposlena. Državnozborska zakonodajno-pravna služba je opozarjala, da po tej poti ni mogoče natančneje opredeliti vseh nalog, ki bi jih lahko izbrani osebni zdravnik prenesel na druge zdravstvene delavce. Poslanci so takšno možnost prenašanja pooblastil, do katere so bili kritični tudi v zdravstveni negi, z dopolnilom naknadno črtali.
Imenovanje pomočnika direktorja za področje zdravstvene nege in babištva v javnih zavodih, kjer izvajajo tudi to dejavnost, bo glede na novi zakon obvezno. »Dobili smo zakon, ki sistemsko ureja področji zdravstvene nege in babištva. S tem ju postavlja ob bok drugim reguliranim poklicem znotraj zdravstva,« je izpostavila Anita Prelec. Zakon sicer ni idealen, dodajajo v zbornici, kjer bi si na primer želeli bolj določno urejen status zbornice pri javnih pooblastilih.