Sodišče je prejšnji teden na spletnem portalu sodnedrazbe.si izvedlo prvo uspešno elektronsko dražbo. Sodelovalo je več dražiteljev, po 40 minutah pa je sodišče 63,8 kvadratnega metra veliko stanovanje z izklicno ceno malo pod 40.000 evri prodalo za 77.000 evrov. Za naslednje tri mesece je razpisanih že približno 300 e-dražb.
Možnost izvajanja dražb prek spleta se zdi še posebno dobrodošla v obdobju fizičnih omejitev zaradi covida-19, toda glavni vzroki za selitev dražb na splet, ki se je pripravljala dlje časa, ne tičijo v epidemioloških razmerah. Kot pravi Jana Tomazin iz službe za upravljanje projektov na vrhovnem sodišče, je bil glavni razlog za vzpostavitev e-dražb preprečevanje zlorab, ki so se dogajale v sodnih dvoranah.
Dva goljufiva trika fiktivnih kupcev
Na dražbe so prihajali tudi fiktivni kupci, ki so od resnih dražiteljev zahtevali denar, da so odstopili od dražbe. V nasprotnem primeru bi dvigovali ceno le zato, da bi nagajali resnim potencialnim kupcem. Drugi način zaslužka za fiktivne kupce pa je bil, da so resnim dražiteljem v zameno za plačilo ponudili svoj odstop od dražbe z namenom, da bi bila prva dražba neuspešna. Na prvi dražbi lahko namreč izklicna cena znaša 70 odstotkov ocenjene vrednosti predmeta dražbe, na drugi dražbi pa se izklicna cena spusti na 50 odstotkov ocenjene vrednosti. Kot pravi Tomazinova, je bilo tovrstne fiktivne dražitelje v praksi nemogoče preganjati. Čeprav kazenski zakonik pozna kaznivo dejanje izsiljevanja, je bilo slednje nemogoče dokazati.
Tovrstne zlorabe prek spletnih dražb niso več možne, saj te potekajo povsem anonimizirano, udeleženci pa pred začetkom dražbe niti ne vedo, koliko ljudi bo na dražbi sodelovalo. Število (aktivnih) dražiteljev lahko ugotovijo šele po tem, ko se draženje začne z višanjem cen.
Spletne dražbe po novem omogočajo tudi dinamično podaljševanje dražbe. Gre za pomembno podrobnost, ki se je v nekaterih državah, denimo na Hrvaškem, pokazala kot glavna slabost spletnih dražb. Te so na primer razpisane za pol ure ali eno uro, toda ker dražitelji ob njihovem začetku ne vedo, koliko je vseh interesentov, lahko odlašajo z začetkom draženja. Zato se je pri spletnih dražbah na Hrvaškem dogajalo, da so se zares razživele šele v zadnjih minutah, nato pa so se zaradi izteka predvidenega časa končale, čeprav bi bila lahko končna cena ob nadaljevanju dražbe še višja.
Pri nas so zato spletne dražbe zastavili na način, da v zadnjih dveh minutah draženja vsako višanje cen dražbo podaljša za dodatni dve minuti. Dražba se tako konča šele takrat, ko zadnji dve minuti nihče več ne viša cene.
Več prostora in časa za sodnike
Na vrhovnem sodišču si želijo, da bi se sčasoma vse dražbe preselile na splet, čeprav zakon dopušča, da sodnik sam odloči, kakšno obliko dražbe bo razpisal. Spletne dražbe imajo namreč tudi dodatne prednosti. Poleg tega, da lahko zainteresirani od doma dražijo na dražbah po vsej Sloveniji, so nižji tudi stroški. Stroške izpeljave spletne dražbe v sodstvu ocenjujejo na okoli 40 evrov. Stroški klasične dražbe so vsaj dvakrat višji. Premik dražb na splet je pozitiven tudi z vidika razpoložljivosti sodnih dvoran. Če letno računajo na izvedbo okoli 5000 dražb, to pomeni dodaten prostor za 5000 različnih narokov na sodiščih. Tudi sodnikom ne bo več treba sedeti na dražbi, temveč bodo lahko medtem reševali druge zadeve.
Tako kot pri klasičnih lahko tudi na spletnih dražbah sodeluje vsak. V nasprotju s klasičnimi pa na spletnih dražbah ne zadoščata le prijava in plačilo varščine. Spletni dražitelji morajo imeti tudi ustrezno kvalificirano potrdilo in se prijaviti v sistem SI-PASS za spletno prijavo in elektronski podpis.
