V prvem govoru se je Stevanović zahvalil volilkam in volilcem. Iz vnaprej pripravljenega govora je poudaril, da bodo gradili mostove, ne zidov. Funkcijo prevzema, je prebral, z zavedanjem, da mora v prostorih državnega zbora zmagovati enotnost, ljudje pa da od poslancev pričakujejo poštenost.
Nad resnico nima nihče monopola, je še prebral: in da bo kot predsednik državnega zbora naredil vse, da bo ta prostor postal prostor dialoga.
Potek izvolitve
Po predstavitvi stališč poslanskih skupin se je začelo tajno glasovanje o tem, ali naj Stevanović postane predsednik DZ. Luka Mesec je napovedal, da poslanci Levice in Vesne ne bodo prevzeli glasovnic, saj prvaka Resnice ne vidijo kot primernega za to funkcijo. Sajovic je v imenu Gibanja Svoboda (GS) zatem napovedal glasovanje proti, manever desnih strank pa je označil za "politično korupcijo". Predlagateljem iz NSi in SDS je očital, da niso izkoristili možnosti, da bi predstavili razloge, zakaj so predlagali Stevanovića.
Lenart Žavbi iz Svobode je med podpisniki, ki so uradno predlagali Stevanovića, izpostavil Žana Mahniča iz SDS, ki je bil v času tretje Janševe vlade državni sekretar za nacionalno varnost. Pri tem je Žavbi spomnil, kako je bil Stevanović v času covidnih protestov na drugi strani solzivca, njegova stranka pa je vzniknila ravno iz teh protivladnih protestov. "Špricanec" in "špricatelj" sedaj sodelujeta, je navrgel prisotnima.
Razprava poslancev Svobode je skratka že jasno pokazala, da je sedaj Janša tudi uradno tisti, ki naj sestavi vlado.
Burno dogajanje
Ustanovno sejo DZ skladno s poslovnikom v začetku vodi najstarejši poslanec, tokrat je to Franc Križan iz vrst Demokratov. Dejal je, da mu je v neizmerno čast, da lahko nagovori državni zbor. "Ki kar kliče, da začnemo vsi novo poglavje slovenske politike, ki se odmika od starih vzorcev, prepirov in omejitev." Poudaril je, da je treba odpreti novo poglavje, v katerem se je treba strpno poslušati, upoštevati in spoštovati, kar da so poslanci dolžni državljanom in sami sebi.
Po uvodnem nagovoru dosedanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič ter potrditvi dnevnega reda so sejo prekinili, komisija pa je pregledala poročilo o izidu volitev, seznam novih poslancev in morebitne pritožbe.
Vroč začetek
Janez Janša je v imenu SDS pred začetkom seje mandatno-volilne komisije (MVK) novinarjem povedal, da bodo domnevne nepravilnosti na volitvah oporekali tudi pred ustavnim sodiščem.
Upa, da se bo slovenska pravna stroka, še posebej ustavna pravna stroka, odzvala. "Takega zakona, kot ga imamo mi, ki bi bil zaklenjen znotraj sebe, kjer bi organ, ki povzroči nezakonitost, potem odločal o tem, ali je bila nezakonitost storjena, in kjer bi tisti, ki eventualno dobijo sporne mandate, potem odločali o tem, ali so ti mandati sporni ali ne, takšnega zakona nimajo nikjer," je dejal Janša.
Kot je napovedal, bodo presojo na ustavno sodišče vložili takoj, ko bo pripravljena. "Vendar to ne bo vplivalo na to, kar se je dogajalo zdaj," je dodal.
Poslanec SDS Zvone Černač si je na seji mandatno-volilne komisije – kljub besednemu dvoboju med strankarsko kolegico Jelko Godec in Janjo Sluga (GS) pred tem o isti temi – vzel čas in podrobno naštel očitke o domnevnih nepravilnostih. Mandatov danes ne bi potrdil, ampak bi kar razpisal predčasne volitve, še pred poletjem. K izjavam Janeza Janše je dodal, da je eden od volilcev na ustavno sodišče vložil ustavno pobudo zaradi kršitve volilne pravice in na pristojne institucije podal prijavo nezakonitosti pri izvedbi volitev ter kršenja ustavnih pravic državljana.
Igor Zorčič iz državne volilne komisije je očitke o nepravilnostih še enkrat zavrnil oziroma pojasnil okoliščine.
Janez Cigler Kralj je v imenu Nove Slovenije povedal, da bodo glasovali za potrditev mandatov.
Čas za naštevanje očitkov, kaj vse je šlo pri volitvah narobe, si je nato – na tej točki, po dveh urah od začetka konstitutivne seje, nismo bili še nič bliže potrditvi mandatov – vzela še Anja Bah Žibert, prav tako iz SDS.
Na očitke sta nato podrobno odgovarjala še Borut Sajovic in Lenart Žavbi iz Gibanja Svoboda.
Medtem ko je del poslancev sedel na seji mandatno-volilne komisije, so preostali izkoristili odmor za kosilo, kjer je danes na meniju špikana govedina v divjačinski omaki s svaljki ali ocvrti sir s tatarsko omako in popečeno zelenjavo.
Malo pred 14. uro so z 12 glasovi za od skupaj 17 članov komisije mandate vendarle potrdili in ustanovno sejo spet prekinili za dobre pol ure.
Podrobneje o dogajanju na seji komisije na tej povezavi.
Dogajanje se je preselilo v Veliko dvorano državnega zbora, kjer se je z obrazložitvijo glasu poslancev vsebinsko ponovila seja mandatno-volilne komisije.
Mandati vseh poslancev so bili potrjeni v paketu in brez zapletov. Za je glasovalo 62 poslancev, proti ob 89 prisotnih nihče. Poslanske skupine so zapustile dvorano, ob 15.20 bomo izvedeli, kdo bo kandidat za predsednika DZ. Glasovanje za šefa parlamenta poteka tajno.
Zunaj medtem na Trgu republike že poteka protikorupcijski shod, na katerega so pozvali v SDS. Videti je številne slovenske zastave, protestniki so zasedli približno četrtino ploščadi pred poslopjem DZ. Poleg žvižganja in vuvuzel je bilo iz zvočnikov slišati tudi skladbo Ansambla bratov Avsenik Slovenija, od kod lepote tvoje.
Ozadje iskanja predsednika DZ
Kandidata lahko predlaga najmanj deset poslancev. V zadnjih dneh se je najpogosteje omenjalo bivšega ministra Janeza Ciglerja Kralja iz NSi, poslanca Franca Križana iz Demokratov, prav tako prvaka Resnice Zorana Stevanovića ob podpori desnice. O tem, koga bi podprli enotno, so včeraj sestankovali tudi v levosredinskem trojčku Svoboda, SD in Levica.
Da presenečenja niso izključena, se je pokazalo že pri tem, da bo mandatno-volilno komisijo DZ vodil poslanec Demokratov Tadej Ostrc, in ne poslanec Svobode. Sestavljanje večine v DZ se v zadnjih dneh glede na potek dogodkov premika v desno.
Pred današnjo ustanovno sejo novega sklica DZ namreč trojček strank NSi, Demokrati in Resnica, ki se je oklical za tretji steber, ne kaže znakov približevanja vladi Roberta Goloba, kar na drugi strani dviguje delnice za oblikovanje desnosredinske vlade s SDS. Kakršno koli sodelovanje z Golobovo vlado ostro zavračajo predvsem v NSi z njenim predsednikom Jernejem Vrtovcem na čelu.
Tretji blok je sicer včeraj na omrežju X potencialnemu novemu mandatarju dal vedeti, kaj so njihove programske želje. V zakonu so prvi ukrepi za prihajajočo krizo, vključno z nižjim, petodstotnim DDV na osnovna živila in znižano davčno stopnjo za del energentov. Prav tako predlagajo nekatere druge rešitve s področja malega gospodarstva, vezane na samostojne podjetnike, zamrznitev zakona o gostinstvu in možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti. Kar zadeva davke in prispevke, stranke tretjega stebra predlagajo razvojno kapico pri 7500 evrih plače, znižanje davčnih bremen za oddajanje premoženja v najem in ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence. Predlagajo še odpravo omejitev dela zdravnikov pri zasebnikih. Ni pa med ukrepi predloga o dvigu splošne dohodninske olajšave.
Živahno od dopoldneva
Preddverje Velike dvorane DZ se je začelo polniti že pred enajsto, poslanci so stali v vrstah za registracijo, večina jih je brez besed odšla v dvorano, nekateri so rekli besedo ali dve z novinarji. "Zunaj je čudovito vreme, upam, da bo tudi za demokracijo čudovit dan," je pred začetkom seje dejal poslanec in generalni sekretar Svobode Matej Grah. Njegov kolega Borut Sajovic, trenutno še minister za obrambo, pa je na vprašanje, ali ima leva sredina svojega kandidata za predsednika DZ, odgovoril: "Tudi 40 jih imamo, če je treba." Malce se mu je zareklo, saj ima Svoboda v trenutnem sklicu 29 poslancev.
Aleksander Štorek, novi poslanec Resnice, nam je z velikim nasmehom povedal, da se zanj začenja tretje življenjsko obdobje. Kot upokojeni slikopleskar, ki je desetletja živel delovno aktivno, pravi, da bo sedenje v klopeh državnega zbora zagotovo velika sprememba, tako glede načina dela kot na splošno glede spremembe življenjskega ritma.