Poslanci so med drugim podprli možnost ponudbe alkohola v šolskih prostorih zunaj časa izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti, prepoved izobešanja zastav brez zakonske podlage na javnih institucijah ter uvedbo novega merila za vključevanje občin med obmejna problemska območja. Prižgali so tudi zeleno luč za nadaljnjo obravnavo predloga o ukinitvi Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije.
Alkohol v šolskih prostorih dovoljen zunaj časa pouka
Poslanci so z 48 glasovi za in 25 proti sprejeli spremembe zakona o omejevanju porabe alkohola, ki jih je v DZ vložila koalicija skupaj z Resnico. Po novem prepoved ponudbe alkohola v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ne bo veljala v času, ko se v njih ne izvajajo vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Zdravstveni inšpektorat bo v šolskih prostorih nadzor izvajal le v času pouka oziroma izvajanja teh dejavnosti.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Simon Novak je poudaril, da vlada pri tem upošteva tako dolžnost varovanja javnega zdravja, zlasti zdravja otrok in mladostnikov, kot tudi dejanske razmere v lokalnih skupnostih.
Po njegovih besedah so šolske telovadnice in avle v številnih manjših občinah, predvsem na podeželju, pogosto edini primerni prostori za organizacijo večjih kulturnih, športnih in družabnih dogodkov. Veljavna ureditev je organizatorjem povzročala težave, saj je prepovedovala ponudbo alkohola tudi takrat, ko v šolah ni bilo pouka.
Novak je ob tem zagotovil, da alkohol med izvajanjem vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v šolskih prostorih še naprej ne bo dovoljen.
Predlagatelji sprememb so poudarili, da želijo olajšati delo lokalnim društvom in organizatorjem prireditev, ki pogosto nimajo na voljo drugih ustreznih prostorov. Po njihovem mnenju sprememba ne pomeni večje dostopnosti alkohola, temveč zgolj prilagoditev pravil organizaciji dogodkov na podeželju.
Opozicija je spremembi nasprotovala. Opozorila je, da lahko takšna ureditev mladim pošilja sporočilo, da je pitje alkohola nekaj običajnega in družbeno sprejemljivega. Poudarili so tudi, da je problematika čezmernega pitja alkohola v Sloveniji resna ter da pomanjkanje primernih prireditvenih prostorov ne bi smelo biti razlog za spreminjanje šol v prostore, kjer je dovoljena ponudba alkoholnih pijač. Spomnili so tudi, da spremembam nasprotuje Nacionalni inštitut za javno zdravje in številni strokovnjaki s področja javnega zdravja.
Zastave brez zakonske podlage na javnih institucijah ne bodo dovoljene
DZ je s 47 glasovi za in 32 proti sprejel tudi dopolnitve zakona o grbu, zastavi in himni ter o slovenski narodni zastavi. Predlog so vložili v stranki Resnica, njegove določbe pa prepovedujejo izobešanje zastav, za katere ni zakonske podlage, na pročeljih in v notranjih prostorih javnih institucij. Novela uvaja tudi možnost izdaje ustne odločbe za odstranitev takšne zastave.
Vlada ocenjuje, da spremembe krepijo načelo zakonitosti delovanja javne oblasti in institucionalno nevtralnost državnih organov. Po njenem mnenju je cilj zagotoviti, da se na objektih javne oblasti uporabljajo le simboli, napisi, transparenti in druge oznake, za katere obstaja ustrezna pravna podlaga.
Ob tem poudarja, da zakon ne omejuje ustavno zagotovljene svobode izražanja posameznikov, društev, političnih strank ali verskih skupnosti, saj ureja izključno uporabo objektov javne oblasti.
V Svobodi, SD in Levici so predlogu nasprotovali. Ocenili so, da gre za odpiranje simbolnih in političnih sporov ter poseganje v avtonomijo javnih institucij. V SDS in poslanskem trojčku NSi, SLS in Fokus pa so spremembe podprli. Poudarili so, da ne posegajo v svobodo izražanja, temveč določajo pravila za uporabo javnih objektov.
Novo merilo za vključevanje občin med obmejna problemska območja
Poslanci so sprejeli tudi novelo zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki uvaja dodatno merilo za vključevanje občin med obmejna problemska območja.
Poleg dosedanjih meril, ki upoštevajo oddaljenost od najbližjega priključka na avtocesto ali hitro cesto ter delež površine, vključene v območje Natura 2000, bo po novem upoštevana tudi gostota poselitve. Občine, ki neposredno mejijo na obmejna območja, se bodo lahko vključile v omenjeno skupino, če bo njihova gostota poselitve manjša od polovice slovenskega povprečja.
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je pojasnil, da gre za objektivno in preverljivo merilo, ki temelji na statističnih podatkih. Vlada predlog podpira, saj nizka gostota poselitve pogosto pomeni težje zagotavljanje javnih in drugih storitev ter višje stroške njihovega izvajanja na prebivalca.
Po ocenah bi lahko novo merilo zajelo še šest občin, med njimi Bloke, Cerknico, Sodražico, Železnike, Ljubno in Idrijo. Trenutno ima status obmejnega problemskega območja 88 občin, končni seznam pa bo določen na podlagi posodobljenih podatkov.
Podporniki spremembe poudarjajo, da bodo občine in podjetja na teh območjih lahko lažje dostopali do razvojnih ukrepov, namenskih razpisov in dodatnih točk pri kandidiranju za javna sredstva. To naj bi prispevalo tudi k ustvarjanju novih delovnih mest in ohranjanju poseljenosti.
V Svobodi in Levici so opozorili, da novela ne zagotavlja dodatnih finančnih sredstev, temveč povečuje število upravičencev do obstoječih spodbud. Po njihovem mnenju bi bila potrebna celovitejša prenova sistema regionalnega razvoja, ki bi poleg geografskih značilnosti upoštevala tudi gospodarsko razvitost, demografska gibanja in dostopnost javnih storitev.
Predlog za ukinitev Akademije znanosti za trajnostni razvoj v nadaljnjo obravnavo
DZ je s 44 glasovi za in 33 proti podprl tudi nadaljnjo obravnavo zakonskega predloga za ukinitev Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije.
Vlada predlog utemeljuje z oceno, da njeno poslanstvo že opravljajo univerze, fakultete, javni raziskovalni zavodi in druge strokovne ter razvojne ustanove. Po njenem mnenju zato dodatna institucija ni potrebna, saj se njeno delovanje vsebinsko prekriva z nalogami že obstoječih organizacij.
V Svobodi, SD in Levici so predlagani ukinitvi nasprotovali. Opozorili so, da vprašanja podnebnih sprememb, socialne neenakosti in izčrpavanja naravnih virov ostajajo aktualna ter da država potrebuje prostor za neodvisno strokovno razpravo o trajnostnem razvoju.
V Levici so poudarili, da akademija, ki deluje od lanskega leta in za katero je treba letno nameniti okoli 100.000 evrov, predstavlja pomembno platformo za povezovanje znanstvenikov. Po njihovem mnenju pri predlogu za ukinitev ne gre zgolj za finančno vprašanje, temveč tudi za odnos vlade do strokovnih mnenj, ki niso nujno skladna z njenimi stališči.
V Svobodi so opozorili, da je vlada predlog pripravila brez predhodne evalvacije razvojnega potenciala akademije. V SD pa so poudarili, da država pri soočanju s podnebnimi in drugimi družbenimi izzivi potrebuje dolgoročno strokovno znanje.
V SDS in poslanskem trojčku NSi, SLS in Fokus so predlog podprli. Poudarili so, da ne nasprotujejo znanosti ali trajnostnemu razvoju, temveč se sprašujejo o smiselnosti dodatne institucije ob že obstoječih znanstvenih ustanovah. Po njihovem mnenju mora država pri organizaciji javnih institucij zagotavljati preglednost, učinkovitost in smotrno porabo javnih sredstev.
Sprejeta odločitev pomeni, da bo predlog za ukinitev akademije nadaljeval zakonodajni postopek. O njeni dokončni ukinitvi poslanci torej še niso odločili.