V svoji pobudi Pravna mreža opozarja, da sta bili z rubeži denarne socialne pomoči na podlagi 8. člena zakona pobudnikom, med njimi štirim odraslim in petim otrokom, kršeni pravica do socialnega varstva in pravica do osebnega dostojanstva, mladoletnikom pa so bile kršene tudi otrokove pravice. Ob tem so izpostavili še, da je sporna ureditev neskladna z načelom socialne in pravne države ter da krši načelo enakosti in prepovedi diskriminacije.
Pobudnikom presoje je Finančna uprava RS (Furs) januarja letos na podlagi 8. člena zakona, ki je bil sprejet novembra lani, delno ali v celoti posegla v denarno socialno pomoč. »Poseg v denarno socialno pomoč predstavlja sistemsko kršitev človekovih pravic, saj je prizadel več kot 1000 posameznikov in posameznic z območja celotne države, ki so upravičeni do socialne podpore in so med najbolj ranljivimi prebivalci,« so zapisali. Furs je namreč le med 8. in 22. januarjem izdal 1674 sklepov o izvršbi z možnostjo rubeža denarne socialne pomoči.
Ljudi je zakon pahnil v eksistenčno stisko
Po podatkih Pravne mreže so na Fursu pred kratkim opozorili, da je v njihovih evidencah več kot 8500 kršiteljev, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj dve neplačani globi, kar pomeni, da bodo ob naslednjem predlogu za izvršbo tudi zanje izpolnjeni pogoji za rubež denarne socialne pomoči.
Ustavno sodišče zato pobudniki pozivajo, naj do končne odločitve zadrži izvajanje domnevno spornega člena zakona. Po njihovi oceni gre namreč za posege v sredstva, namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma. »Že sama narava pravice do denarne socialne pomoči, v katero je poseženo, pa kaže na intenzivnost in nepovratnost posledic, ki bi nastale s poseganjem v ta sredstva,« so še zapisali. Med pobudniki je tudi družina s petimi otroki, ki jo je poseg pahnil v veliko eksistenčno stisko, rubeži socialne pomoči pa ji grozijo tudi v prihodnje.
Poleg tega je pobudo vložila posameznica iz romske skupnosti, ki živi z ostarelima staršema, od katerih je eden dializni bolnik, ter oseba s težavami v duševnem zdravju, ki po dolgotrajni brezdomnosti zadnjih nekaj let živi v bivalni enoti, zaradi rubeža socialne pomoči in nezmožnosti plačila najemnine pa ji grozi deložacija.
Izvajanje zakona je neustrezno
Na problematičen člen so nedavno opozorili tudi v Društvu socialnih delavk in delavcev Slovenije. »Glede na smer sprememb gre pri tem zakonu za eno najhujših oblik spodkopavanja socialne države, saj spreminja ravno njeni največji pridobitvi, to je pravico do dostojnega preživetja in avtonomijo pri razpolaganju z denarjem,« so pojasnili. Ob tem so predlagali, da se izredne denarne pomoči v celoti in takoj izvzamejo iz ukrepov, enako pa naj velja tudi za pogrebnine in posmrtnine, ki so namenjene izključno kritju stroškov pokopa sorodnika prejemnika. Predlagali so še možnost odpisa dolgov in popolno ali delno odložitev izvršbe, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Pri tem naj bi se sodišče opiralo na mnenje centra za socialno delo.
Zahtevo za oceno ustavnosti je vložil tudi varuh človekovih pravic, ki ima prav tako resne pomisleke glede omenjenega člena zakona. V uradu varuha so ocenili, da člen o izvršbah na denarno socialno pomoč »nesorazmerno posega v sredstva za osnovno preživetje, ogroža dostojanstvo posameznikov in njihovo socialno varnost, posega v pravice otrok, ne upošteva individualnih okoliščin, vsebuje retroaktivne učinke in pomanjkljivo ureja postopkovne pravice«.
Furs ni imel vseh informacij
Varuh človekovih pravic je že konec januarja opozoril na tveganja posegov v denarno socialno pomoč in neustrezno izvajanje zakona. »Varuh je v zvezi s posegi v denarno socialno pomoč že prejel več pobud in klicev posameznikov z različnih koncev Slovenije. Takoj po seznanitvi s posameznimi, zelo različnimi primeri iz prakse se je varuh obrnil na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter zaprosil za pojasnila glede izvajanja zakona in zagotovljenih varovalk za upravičence,« so zapisali v uradu varuha.
Ob tem so opozorili, da Furs ni razpolagal z informacijami o tem, kateri dolžniki so prejemniki denarne socialne pomoči, niti o tem, kateri center za socialno delo je v posameznem primeru krajevno pristojen. »To odpira resno vprašanje, kako je bilo izvajanje zakona sploh načrtovano, saj navedbe kažejo, da zakonske določbe v praksi sploh ni bilo mogoče izvrševati,« so ugotovili.
Globalno nujno akcijo zaradi rubežev socialnih pomoči je sprožil tudi Amnesty International, kjer pozivajo k pisanju apelov predsedniku slovenske vlade Robertu Golobu. »Rubeži Fursa so najhuje prizadeli otroke in ostale družinske člane, ki so bili kolektivno kaznovani. Čeprav je denarna socialna pomoč namenjena celotni družini, je bila januarja 2026 zaradi neplačanih obveznosti ene osebe odvzeta vsem,« je opozorila direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel. S svojo akcijo želijo ustvariti pritisk in opozoriti na kršitve človekovih pravic.