Svet Evropske centralne banke (ECB) je 11. junija 2026 zaradi okrepljenih inflacijskih pritiskov dvignil vse tri ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Depozitna obrestna mera, po kateri poslovne banke nalagajo presežna sredstva pri centralni banki, se je tako zvišala z 2,00 na 2,25 odstotka. To pomeni, da banke za denar, ki ga povsem brez tveganja parkirajo pri ECB, zdaj prejmejo višje plačilo, kar bi se moralo vsaj delno poznati tudi na obrestih za varčevalce.
Slovenski varčevalci na repu Evrope
A podatki kažejo drugačno sliko. Po zadnjem dvigu se je znova izpostavil ogromen razkorak med obrestmi, ki jih banke dobijo od ECB, in tistimi, ki jih ponujajo svojim komitentom. Kot opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), banke za enoletne vezave ponujajo od 1,2 do 1,6 odstotka obresti, medtem ko je povprečje evrskega območja opazno višje. Slovenija po podatkih ECB pri obrestovanju vlog gospodinjstev tako vztrajno ostaja na zadnjem mestu.
Še bolj problematično je stanje na transakcijskih računih, kjer leži večina prihrankov. Po podatkih Banke Slovenije imajo gospodinjstva kar 86 odstotkov vseh vlog oziroma več kot 20 milijard evrov na računih, kjer so obresti praktično ničelne. Poenostavljeni izračun ZPS kaže, da samo razlika med depozitno mero ECB in neobrestovanimi vlogami bankam letno prinese okoli 450 milijonov evrov dobička, ki ga potrošniki tako rekoč podarijo.
Banke gluhe za pozive
Na nesorazmerje je opozoril tudi guverner Banke Slovenije Primož Dolenc, ki je dejal, da se »transmisija čez noč zgodi na aktivni strani, medtem ko so banke počasnejše oziroma se sploh ne odzivajo na depozitni strani«. Poudaril je, da ima centralna banka na voljo predvsem »moralno prepričevanje«, in omenil, da nekatere države v takšnih primerih posegajo po obdavčitvi ekstra dobičkov bančnega sistema.
Strokovnjaki razlog za takšno stanje vidijo predvsem v visoki likvidnosti slovenskega bančnega sistema. Gospodinjstva so imela konec marca 2026 na bankah za več kot 29,2 milijarde evrov vlog, zato banke preprosto niso pod pritiskom, da bi z višjimi obrestmi tekmovale za denar varčevalcev. Pri ZPS so prepričani, da ne gre za vprašanje zmožnosti, temveč pripravljenosti bank, da bi povišale obresti na vloge.
Potrošniki imajo moč v svojih rokah
Rešitev za varčevalce tiči v njihovi aktivnosti. Dokler bodo komitenti pasivni, banke ne bodo imele razloga za spremembo politike. Najmočnejše orodje, ki ga imajo potrošniki, je premik denarja tja, kjer so pogoji boljši. To vključuje primerjavo ponudb različnih bank, pogajanja za boljše pogoje in po potrebi prenos prihrankov drugam.
Na trgu obstajajo tudi alternative, kot so tuje banke in neobanke, ki za vpogledna sredstva pogosto ponujajo obresti med dvema in 2,5 odstotka. Pri tem pa strokovnjaki pozivajo k previdnosti. Pred prenosom sredstev je nujno preveriti, ali ima ponudnik ustrezna dovoljenja in ali so vloge vključene v sistem jamstva za vloge, ki prihranke varuje do 100.000 evrov.