Kot je pojasnil Mesec, bo strošek delodajalca ob 16-odstotnem dvigu minimalne plače manjši. Znašal bo 11,2 odstotka, in sicer se bo povečal s 1558 evrov na 1735 evrov. Prispevki se namreč ne odvajajo neposredno od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače. »To je dobra novica za gospodarsko stran,« je poudaril minister.
Pojasnil je, da se bo z dvigom minimalne plače povečal tudi letni regres, ki mora biti izplačan najmanj v znesku minimalne plače, torej v višini 1482 evrov. Višji bo tudi zimski regres oziroma božičnica, ki mora biti izplačana vsaj v znesku polovice minimalne plače, kar je 741 evrov.
Mesec ocenjuje, da bodo posledice dviga minimalne plače, po katerem bo zaposleni prejel 1000 evrov neto izplačila, predvsem pozitivne. »Vsi tisti, ki delajo 40 ur na teden, bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine. Po vseh razpravah ocenjujem, da je ta dvig dovolj zmeren, da ne bo povzročil negativnih gospodarskih učinkov,« je prepričan.
Mesec je ob tem izpostavil, da je brezposelnost na eni najnižjih točk v zgodovini, tudi v EU je stopnja brezposelnosti med najnižjimi. »Tudi to je bil pomemben del presoje odločitve o primernem znesku minimalne plače,« je povedal minister.
Eno osrednjih vprašanj pri dvigu minimalne plače je po Meščevih besedah plačna kompresija, ki se po njegovih besedah odpravlja. »Od leta 2019 naprej, ko je bil sprejet obstoječ zakon o minimalni plači, ki smo ga takrat pripravili v Levici v sodelovanju z vlado Marjana Šarca, vidimo, da sta tako minimalna plača kot povprečna plača nominalno zrasli za okrog 44 odstotkov oziroma realno za okrog 15 odstotkov. Kompresija je začasna in se sčasoma odpravlja,« je ponovil.
Delodajalci proti višanju najnižjih plač
Združenje delodajalcev je v sporočilu za javnost zapisalo, da gre pri dvigu minimalne plače za administrativen in ekonomsko surov rez v stroškovno strukturo podjetij, ki bo imel neposredne posledice za konkurenčnost slovenskega gospodarstva, stroškovno stabilnost podjetij ter širše makroekonomsko okolje. »Takšen dvig je v trenutnih razmerah neodgovoren, nerealističen in nevarno odklopljen od gospodarske realnosti,« so bili jasni.
Vprašanje minimalne plače po navedbah združenja ni zgolj socialni ukrep, temveč tudi ključna ekonomska kategorija, ki vpliva na poslovne modele podjetij, investicijsko sposobnost, plačno politiko (nagrajevanje) in ohranjanje delovnih mest. »Ko država brez treznih analiz in brez resnega dialoga administrativno viša minimalno plačo, v praksi izvaja prisilno prerazporeditev stroškov, ki jo najbolj občutijo prav podjetja, ki delujejo na meji vzdržnosti – še posebej mala in srednja podjetja ter delovno intenzivne panoge,« opozarjajo.
V združenju tudi odločno zavračajo poskus zmanjševanja pomena dviga s trditvijo, da je »strošek delodajalca nižji od bruto dviga«. Takšna razlaga je zavajajoča, marketinška in politično preračunljiva, saj zakriva dejstvo, da se stroški ne povečujejo zgolj prek prispevkov, temveč prek celotnega nabora povezanih obveznosti in posrednih učinkov v plačni strukturi, poudarjajo.
»Ministrstvo in vlada sta s sprejetjem takšne odločitve prevzela izjemno veliko odgovornost mimo vseh opozoril gospodarstva. Dejstvo, da sta bila pomisleka izražena celo znotraj vlade, potrjuje, da tudi sami nosilci odločanja razumejo, da gre za tvegano, konfliktno in potencialno destruktivno odločitev. A kljub temu so izbrali pot, kjer se posledice preložijo na podjetja, stroški pa na delodajalce,« so še zapisali.
Mesec: Davke pobiramo, da financiramo javne storitve
Glede pozivov delodajalcev, da bi namesto takšnega dviga minimalne plače vlada davčno razbremenila plače, je Mesec izpostavil, da bi takšna prerazporeditev ljudem jemala iz desnega in dajala v levi žep. »Davkov ne zbiramo zato, da bi obremenjevali gospodarstvo, davke zbiramo zato, da lahko financiramo storitve, kot so pokojninski sistem, zdravstveni sistem, šolstvo, infrastruktura,« je naštel. Če začnemo zniževati prispevke, bi bilo po njegovih besedah te storitve treba plačevati iz lastnega žepa.
Dvig minimalne plače bo vplival tudi na javne finance, a po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča rebalansa letošnjega proračuna ne bo. Proračun je bil potrjen novembra, v njem pa je bil upoštevan dvig minimalne plače v višini inflacije. Finančno ministrstvo bo te dni po Boštjančičevih besedah poslalo dopis vsem proračunskim porabnikom, da morajo svoje stroške dela prilagoditi novi realnosti. V javnem sektorju namreč del zaposlenih prejema minimalno plačo, sredstva pa bo treba najti s prerazporeditvami, je navedel.
»Ministrstvo za finance absolutno niti v sanjah ne razmišlja, da bi šli v rebalans ali kaj podobnega, tako da bodo morali resorji ta sredstva najti znotraj svojih proračunov,« je dejal.
Kot je dodal, je sicer zakon o minimalni plači star približno 20 let in pravi, da je treba vsakih šest let narediti analizo minimalnih življenjskih stroškov. Minister za delo se je odločil, da bo to storil konec lanskega leta. »Očitek z moje strani je, da o tem nismo bili obveščeni, ampak analiza je narejena, po mojih informacijah je korektna in se ji ne da oporekati,« je poudaril.
»Ne pogovarjamo se več o tem, kaj si kdo želi, kaj bi bilo prav za gospodarstvo ali ne. Zakon je tak, kot je, in glede na to analizo je razpon minimalne plače, ki ga določi minister za delo, približno med 950 in 1100 evri,« je dejal.