Kmetje lahko pridelke in posevke pred različnimi vremenskimi tveganji zavarujejo pri dveh komercialnih zavarovalnicah. To sta Triglav in Agro Zavarovalnica. Slednja je podružnica avstrijske specializirane vzajemne kmetijske zavarovalnice Die Österreichische Hagelversicherung, ki je na slovenskem trgu prisotna od leta 2013. »Naša zavarovalnica lahko v Sloveniji posluje samo zato, ker smo prisotni tudi v Avstriji, Češki, Slovaški, Madžarski, Romuniji in Bolgariji. Če bi delovali le v Sloveniji, bi že zdavnaj zaprli,« nam je močno izpostavljenost slovenskega kmetijstva uničevalnim vremenskim vplivom pred poldrugim mesecem slikovito opisal direktor Bojan Bratkovič. Ker takrat suša še ni v polni meri pokazala, kaj zmore, je sogovornik ocenil, da bodo morali zaradi letošnjih ujm svojim zavarovancem izplačati vsaj 4,5 milijona evrov odškodnin. Danes ugotavlja, da je bil optimist, kajti že doslej so jih izplačali 8,1 milijona evrov. Največ zaradi toče, sledi suša, na tretjem mestu je pozeba.
Doleti nas lahko še marsikaj
Bratkovič je pojasnil, da so 20. avgusta prejeli 2092 škodnih prijav in škodo ocenili na 42.659 pregledanih hektarjih oziroma na 23.233 različnih parcelah. Njihovi cenilci so v pogonu že od maja. Z njiv jih niso pregnale niti temperature nad 35 Celzijevih stopinj. V tem času so za ocenjevanje škode po pozebi, ujmah s točo, vetrolomih in suši na poljščinah, grozdju, hmelju in sadju porabili 6607 ur, njihova zavarovalnica pa je zavarovancem doslej izplačala 8.108.348,94 evra odškodnin.
Toda to še ni končni znesek, kajti ocenjevanje bo potekalo še ves september. »Vsi zavarovanci škode še niso prijavili, saj je ogromno pridelkov še na njivah. Če bi se prijave nehale danes, bi se verjetno ustavili pri dobrih devetih milijonih evrov izplačanih odškodnin, tako pa …« je odvrnil Bratkovič in pripomnil, da nas lahko doleti še marsikaj, znova nemara tudi toča, ki se je v četrtek znesla denimo nad avstrijskimi vinogradi, in to sredi trgatve.
Začasno ob certifikat za ptujski lük
Agro Zavarovalnica je imela letos največ škodnih primerov prav zaradi toče. Prvič zato, ker je to osnovni riziko, torej jo mora zavarovati vsak, če hoče skleniti zavarovanje še za katero drugo vremensko tveganje. Drugič pa zato, ker je klestila po domala vsej Sloveniji. V Savinjski dolini se je najbolj znesla nad hmeljem, v Goriških brdih in Prlekiji nad grozdjem, na Štajerskem in v Prekmurju nad poljščinami … V Podravju, denimo, so junijska neurja s točo popolnoma uničila pridelek ptujskega lüka, ki je na seznamu zaščitenih prehrambnih izdelkov EU, vendar k obupanim pridelovalcem ni bilo nikogar iz ekipe kmetijskega ministra Janeza Ciglerja Kralja. Obiskali so jih le predstavniki certifikacijskega organa in jim, ker pridelka ni, začasno odvzeli evropski certifikat zanj.
»Toča je bila letos zelo huda, ampak ker je to enkratni trenutek, hitro izgine iz spomina,« je pripomnil prvi mož Agro Zavarovalnice. Na drugem mestu po deležu doslej izplačanih odškodnin je pri njih škoda zaradi suše. Letos so kmetje pred tem tveganjem zavarovali skoraj 14.000 hektarjev površin, kar je več kot dvakrat več v primerjavi z letom 2024 (manj kot 6400 hektarjev). Bojan Bratkovič to pripisuje dvema razlogoma. Prvi je precejšnja škoda po lanski suši, drugi pa dejstvo, da so razširili nabor kultur, ki jih je bilo mogoče zavarovati za primer suše. Na tem seznamu so koruza za zrnje in silažna koruza, pšenica, ječmen, tritikala, rž, oves, pira, krmni bob in sončnice, na novo pa tudi krompir, buče in soja.
Pogreb za kmetovalce?
Država kmetom od leta 2006 sofinancira zavarovalne premije, da bi pri komercialnih zavarovalnicah zavarovali kar največ svojih posevkov in pridelkov, ne sofinancira pa tveganja za primer suše. Na ministrstvu za kmetijstvo so poudarili, da bi bilo to veliko dodatno finančno breme za državni proračun. Bojan Bratkovič se ob tem sprašuje: »Še več denarja za izplačila državnih pomoči pa ni breme?« In svari: »Če država ne bo subvencionirala zavarovalnih premij za sušo, bo to pogreb za kmetovalce.«
Opozoril je tudi na po njegovem prenizke vsote, do katerih država subvencionira zavarovalne premije za škodo po toči, pozebi … »Te premije so pri vseh kulturah absolutno prenizke,« je prepričan Bratkovič. Pri grozdju je denimo vrednost pridelka, do katere država subvencionira zavarovalno premijo, 5700 evrov na hektar. Po Bratkovičevi oceni bi morala biti ta meja pri 10.000 evrih. »Kmetovalec bi moral v primeru škode prejeti odškodnino, ki ustreza dejanski izgubi njegovega prihodka. Osnova za to pa so ustrezno postavljene zavarovalne vsote, do katerih se zavarovalna premija subvencionira,« je pojasnil.