Na današnji novinarski konferenci pred poslopjem ministrstva za okolje, podnebje in energijo so predstavniki več nevladnih organizacij s področja varovanja narave in civilnodružbenih gibanj opozorili na »dve neutemeljeni SLAPP-tožbi zoper eno naših največjih bork za naravo in prosto tekoče reke Andrejo Slameršek«.
Andreja Slameršek je javnosti znana tudi kot predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS), ki je pod njenim vodstvom doseglo več sodnih zmag pri preprečitvi gradnje hidroelektrarn na Muri in predvsem v primeru Mokrice na spodnjem toku Save. Tožbe so jo doletele malo po tem, ko je junija lani prejela državno nagrado Rada Smerduja za izjemne zasluge na področju ohranjanja narave.
Organizacije, ki so na novinarski konferenci podprle Slameršek, tožbe, ki sta jih sprožili dve državni energetski družbi HSE Invest in Hidroelektrarne na spodnji Savi, označujejo kot neutemeljene in zastraševalne oziroma tako imenovane SLAPP.
Prvo je junija lani vložil HSE Invest proti društvu, ki ga vodi Slameršek. HSE Invest je za investiranje pripravil poročilo o vplivih na okolje, ki sta ga Slameršek in njeno društvo javno kritizirala. V tožbi HSE Invest zahteva 6000 evrov odškodnine.
Nekaj mesecev kasneje pa je HESS, ki je glavni investitor v HE Mokrice, vložil kazensko tožbo proti Andreji Slameršek osebno zaradi žaljive obdolžitve.
Kot je povedala pravna strokovnjakinja Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije, sta obe tožbi povezani z očitki zmanjšanja ugleda obeh podjetij. Slameršek je namreč javno, predvsem na družbenih omrežjih, opozarjala na domnevno sporne dokumente v poročilu o vplivih na okolje, ki je bilo potrebno za HE Mokrice in ga je pripravljal HSE Invest.
Rajgelj je razložila, da je karta habitatnih tipov, ki je bila pripravljena leta 2008, rečnemu toku Save pripisala najvišjo naravovarstveno oceno. »Strokovnjaki podjetja HSE Invest so brez podrobnejših pojasnil v vloženih dokumentih za reko Savo znižali na srednjo vrednost,« je povedala, pri čemer naj bi bila v poročilu o vplivih na okolje tako zgolj drugačna kategorizacija, nikjer pa ni pojasnjeno, zakaj se je ta vrednost spremenila glede na študijo, ki jo poročilo citira.
DPRS je marca lani na upravne organe vložil sum kaznivega dejanja ponarejanja listine, ti pa so nato obvestili policijo, ki je izvedla predkazenski postopek, a za kaznivo dejanje ni našla dovolj dokazov. S tem je bil sicer zavrnjen kazenski postopek, so pa dokumenti, ki jim je Slameršek tudi v javnih objavah očitala nepravilnosti, še vedno predmet postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vloga države
Organizacije, ki so podprle Slameršek, med njimi Umanotera, Pravna mreža za varstvo demokracije, stranka Vesna in Mladi za podnebno pravičnost, izpostavljajo predvsem, da sta podjetji HSE Invest in HESS posredno v državni lasti. Lastnik HSE Invest je Holding Slovenskih elektrarn (HSE), lastnika HESS pa sta oba državna energetska stebra, torej HSE in Gen energija, pri čemer ima slednja večinski delež.
»Državi ni treba preganjati svoje nagrajenke po sodiščih. Če vlada meni, da države ne vodijo energetski lobiji, naj to za začetek dokaže tako, da doseže umik strateških tožb za onemogočanje javnega udejstvovanja, ki sta jih proti Andreji Slameršek sprožili državni energetski družbi HSE Invest in HESS,« je danes dejala Alja Bulič, vodja projekta Varuhinje rek. »To je naša temeljna zahteva, namreč umik tožb proti Andreji Slameršek. Če tožbi ne bosta umaknjeni, napovedujemo, da bomo sodna procesa uporabili za soočenje vseh argumentov, dejstev in mnenj o delovanju energetskih lobijev v tej državi ter o vsem skupaj obveščali najširšo javnost.«
Odziv HSE Invest
Kot so nam povedali na HSE Invest, ki je pripravljalo poročilo o vplivih na okolje za HE Mokrice, je njihova družba »proti DPRS vložila odškodninsko tožbo zaradi širjenja neresnic in neutemeljenih obtožb o domnevnem ponarejanju dokumentacije pri prevladi javnega interesa za HE Mokrice«. Kot trdijo v HSE Invest, rezultat »kriminalistične preiskave trditve ge. Slameršek zavrača, saj dokazuje, da ni bilo ugotovljeno, da bi šlo za kakršno koli kaznivo dejanje«.
Medtem nov poskus pridobitve gradbenega dovoljenja za HE Mokrice
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo se je pred slabim mesecem odločilo za ponovni postopek prevlade javne koristi energetike nad koristjo ohranjanja narave za hidroelektrarno Mokrice. S tem bi bilo mogoče v postopkih za pridobivanje gradbenega dovoljenja postaviti na stran določila o zaščiti okolja in naravnih habitatov, ki trenutno preprečujejo gradnjo.
Postopek je trenutno v javni razpravi, ki bo trajala do 18. marca. Gre že za tretji tovrstni postopek, saj je država pod različnimi vladami pred tem izgubila že dve tožbi proti DPRS v postopku prevlade javnega interesa, pred tem pa po prejšnji zakonodaji še tožbo v okviru postopka presoje vplivov na okolje.