Leta s takšno obilico toče, kot je letošnje, še ni bilo, čeprav smo šele sredi junija. »Že od 2. maja imamo točo. Ko zagrmi, nekje pada,« ugotavlja Franc Režonja, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota. V Pomurju je bilo najhuje 8. junija, ko je toča klestila na obeh bregovih Mure, najbolj v občinah Veržej, Križevci, Sveti Jurij, Ljutomer, Beltinci in Murska Sobota. Ponekod so poljščine uničene stoodstotno, predvsem ječmen in oljna ogrščica, ki sta tik pred spravilom. »Če bi združili le škodo, ki sta jo letos že utrpela Pomurje in Bela krajina, bi po moji oceni država morala razglasiti naravno katastrofo,« meni Režonja.
Na veliko škodo, ki jo je pred tremi dnevi povzročilo neurje s točo na Dolenjskem, opozarjajo tudi v Kmetijski zadrugi Krka Novo mesto, ki je pomembna oskrbovalka slovenskih potrošnikov z zelenjavo, saj je njeni kooperanti pridelajo okoli 2500 ton na leto.
Najbolj so bili prizadeti bučke, solata, melone, mini lubenice, stročji fižol, paprika, neurje je poškodovalo tudi rastlinjake, po prvih ocenah pa je neposredne škode samo pri dolenjskih pridelovalcih zelenjave za okoli pol milijona evrov.
Po volitvah splahnela želja po fotografiranju s prizadetimi
A od volilne tekme utrujeni člani odhajajoče vlade v nasprotju s svojo preteklo prakso niso množično romali na skupinska fotografiranja med uničene pridelke ter poškodovane hiše in avtomobile. Nasprotno, vlada, ki se je včeraj seznanila s prvim poročilom o ukrepanju in o posledicah močnega neurja s točo in poplavami na vzhodu Slovenije, ki je divjalo pred tednom dni, je sklenila, da škode v kmetijstvu ne bodo ocenjevali. Tako so se odločili zato, ker je mogoče škodo na posevkih in plodovih pred naravnimi nesrečami (razen pred sušo) zavarovati pri komercialnih zavarovalnicah, ministrstvo za kmetijstvo pa kmetom k zavarovalni premiji primakne 40-odstotno subvencijo. S tem je Cerarjeva vlada popravila svojo tri leta in pol staro napako, ko je subvencije za zavarovanje posevkov in plodov znižala na vsega dvajset odstotkov. Še leta 2010 je bilo zavarovanih dobrih 55.000 hektarjev kmetijskih površin, leta 2016 le nekaj manj kot 37.000, lani pa dobrih 45.000 hektarjev.
Pridelovalci pese imajo pridelek zavarovan
Na kmetijskem ministrstvu so nam pojasnili, da so letos za subvencioniranje zavarovalnih premij namenili 3,1 milijona evrov (v rekordnem letu 2009 skoraj 13 milijonov). Franc Režonja je prepričan, da se kmetom pridelek splača zavarovati pri komercialni zavarovalnici. »Pomurski pridelovalci sadja so v zadnjih dveh letih utrpeli tolikšno škodo zaradi pozebe, da bi morali pridelavo opustiti, saj so bili brez pridelka. Izgubili so trg, saj so jih kupci izločili. Po drugi strani so družine preživele z denarjem, ki so ga dobile od zavarovalnic,« nam je dejal Režonja.
Pridelovalci sladkorne pese so lahko v tem pogledu zgled. Lani so po dobrih desetih letih (po zaprtju ormoške tovarne sladkorja) oživili pridelavo te nekdanje kraljice slovenskih polj. Lani je 36 pridelovalcev peso pridelalo na 75 hektarjih površin, letos so se okrepili; peso jih prideluje 56, raste pa na okoli dvesto hektarjih polj. Vsi kmetje (razen enega) imajo pridelek zavarovan pred naravnimi nesrečami (točo, poplavami…), in sicer kolektivno, prek zadruge Kooperativa Kristal. Njen predsednik Mirko Kosi pravi, da so sledili zgledom iz tujine. »Pesa je v začetni fazi rasti zelo občutljiva, kar velik vložek je v to pridelavo, zato jo je treba zavarovati pred naravnimi nesrečami, da ne bi bila izguba dohodka prevelika,« nam je pojasnil Kosi in dodal, da so letošnji nalivi in pozneje toča že povzročili škodo tudi na večini posevkov sladkorne pese. Zavarovanje se sklenili pri Agri Zavarovalnici, ki jim je obljubila, da jim bo prihodnje leto peso zavarovala tudi pred sušo, ki za zdaj v Sloveniji ni zavarovarljiva naravna nesreča. Po Kosijevih besedah pridelovalci pese plačajo 34 evrov premije na hektar, k temu 40 odstotkov subvencije primakne še država. Naš sogovornik sklepa, da bi bile zavarovalne premije pri komercialnih zavarovalnicah nižje, če bi se za zavarovanje odločilo več kmetov. Meni tudi, da je zavarovanje posevkov in plodov boljša rešitev od čakanja na pomoč države, ki vedno zamuja, je simbolična in ne pokrije dejanskih stroškov.
