Državna proračuna za prihodnji dve leti se »ponašata« z novo rekordno porabo. Odhodki se bodo v letu 2026 glede na prvotne načrte zvišali za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi bilo za 15,6 milijarde evrov, kar je 2,1 odstotka manj od sprva predvidenih. Za leto 2027 je načrtovanih 16 milijard evrov prihodkov in 18,1 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi v obeh letih znašal 2,1 milijarde evrov, kar je 2,9 odstotka BDP v letu 2026 oziroma 2,8 odstotka BDP v letu 2027. Za primerjavo naj povemo, da je vlada za leto 2025 načrtovala 15,2 milijarde evrov prihodkov in 17,1 milijarde evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj naj bi dosegel 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka BDP.
Finančni minister Klemen Boštjančič je novembra ob sprejemanju proračunov v državnem zboru dvig porabe pojasnil predvsem z rastjo stroškov dela pri plačni reformi v javnem sektorju, pa tudi z zvišanjem obrambnih izdatkov ter transferjev v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Na finančnem ministrstvu so v svojem sporočilu za javnost zapisali, da so pripravo državnega proračuna za prihodnji dve leti zaznamovale zaostrene geopolitične, gospodarske in varnostne razmere. Kljub temu gre po njihovi oceni za razvojno naravnan proračun, ki prinaša občutno več sredstev za znanost in izobraževanje, obrambo in zaščito, razvoj infrastrukture in pokojninsko varstvo, ob tem pa se zvišujejo tudi sredstva za stanovanjsko politiko in zdravstvo (glej tabelo).
Nižja pričakovanja pri prihodkih naj bi po drugi strani izvirala iz nekoliko nižjih prilivov od davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in davka na dodano vrednost. Slednjega bo pobranega manj zaradi nižjih prihodkov od obdavčitve uvoza in manjše zasebne potrošnje.
Javni dolg naj bi se do konca leta 2027 znižal na 63,3 odstotka BDP, kar bi bila najnižja raven po letu 2012.
Za investicije 2,3 milijarde evrov, za zadolževanje 5,2 milijarde evrov
Za investicije je v letu 2025 načrtovanih 2,3 milijarde evrov oziroma 13 odstotkov državnega proračuna. Za pomoč ob naravnih nesrečah in drugih nepredvidenih dogodkih bo namenjenih 372 milijonov evrov, večino sredstev, 335 milijonov evrov, za obnovo po poplavah iz avgusta 2023.
Leta 2026 se bo država lahko zadolžila za nekaj več kot 5,2 milijarde evrov, leta 2027 pa za nekaj manj kot 6,5 milijarde evrov. Transfer v pokojninsko blagajno se bo v prihodnjih dveh letih povečal na približno 1,6 in 1,8 milijarde evrov.
Pomembna tema v postopku sprejemanja proračunov je vsako leto povprečnina za občine. Ta bo v skladu z dogovorom z vsemi tremi občinskimi združenji v obeh letih znašala 835 evrov na prebivalca, kar je 8,3 odstotka več kot letos.
Kritični v opoziciji, fiskalnem svetu in evropski komisiji
Medtem ko koalicijske stranke v proračunskih dokumentih vidijo odraz jasne razvojne usmeritve in javnofinančne trdnosti, so v opoziciji do proračunov zelo kritični. Ob sprejemanju proračunov so opozorili na visoko inflacijo in negotove geopolitične razmere ter ocenili, da sta poraba in zadolževanje previsoka. »To je fiskalna spirala, ki ji ni videti konca,« je dejala Suzana Lep Šimenko (SDS) in ocenila, da investicije stagnirajo, prav tako črpanje evropskih sredstev, javni dolg pa raste. »V proračunu ni videti niti enega resnega reformnega ukrepa, ni ukrepov za razbremenitev gospodarstva, ni ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti, ni ukrepov za povečanje produktivnosti. Vlada povečuje le izdatke,« je povedala.
Javnofinančna politika se odmika od poti, začrtane v srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu za obdobje 2025–2028, pa je opozoril fiskalni svet. Kljub zavezi Slovenije k postopni konsolidaciji se je stanje javnih financ poslabšalo že v letu 2025. Glavna dejavnika za to sta sprememba plačnega sistema v javnem sektorju in s tem povezana rast tekoče porabe, ki bo presegala napovedano gospodarsko rast. Takšna gibanja zahtevajo ukrepanje, ki bo naslovilo javnofinančna tveganja in zagotovilo javnofinančno vzdržnost. Proračunski dokumenti takšnih ukrepov ne vsebujejo, brez pravočasnega ukrepanja pa bo v prihodnjih letih potrebna strožja prilagoditev.
Zaradi proračunov nas je okrcala tudi evropska komisija. Konec novembra je objavila ocene osnutkov proračunskih načrtov članic evrskega območja za leto 2026 in za pet držav – Slovenijo, Hrvaško, Litvo, Malto in Nizozemsko – ugotovila, da bi lahko bili njihovi osnutki proračunskih načrtov v neskladju z javnofinančnimi pravili EU.
Na finančnem ministrstvu so pojasnili, da je Slovenija proračunske načrte oddala, preden je državni zbor sprejel zakon o pravici do zimskega regresa, in komisiji zagotovili, da primanjkljaj ne bo višji od napovedanega, torej v višini 2,9 odstotka BDP. »Zavedamo se, da je opozorila treba obravnavati resno in morebitne nove obveznosti zagotavljati znotraj sprejetih javnofinančnih okvirov, za identifikacijo manj učinkovite porabe pa izvesti preglede izdatkov oziroma že obstoječih javnofinančnih odhodkov ali poseči po ukrepih in odpravi anomalij,« so zapisali na finančnem ministrstvu.