Podjetje Geoenergo, ki je bilo na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe do marca 2026 imetnik izključnih pravic za izkoriščanje nafte in zemeljskega plina v Murski depresiji, je pred dnevi, potem ko je januarja zaključilo v stečaju, ostalo brez rudarske pravice. Po zakonu o rudarstvu namreč rudarska pravica ugasne, če se njen nosilec znajde v stečajnem postopku. To ne velja v primeru, da nosilec rudarske pravice, ki je rezervirana sredstva za sanacijo zagotavljal z vplačili v Eko sklad, v treh mesecih od začetka stečajnega postopka ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, predloži bančno garancijo v znesku, ki je enak razliki med stroškom končne sanacije in že vplačanimi sredstvi v Eko sklad, z veljavnostjo najmanj treh let, je marca pojasnila stečajna upraviteljica Geoenerga Tanja Praprotnik v izrednem poročilu o poteku stečajnega postopka. Takrat je upnike in zainteresirana podjetja pozvala, naj ji sporočijo, ali so pripravljeni zagotoviti bančno garancijo v višini 2,3 milijona evrov oziroma sredstva v tolikšni višini. Na ta poziv odziva ni bilo.
Geoenergo je v polovični lasti Petrola, v katerem država s povezanimi organizacijami obvladuje približno tretjinski lastniški delež, polovico pa obvladuje Nafta Lendava, ki je v stoodstotni državni lasti. Pri izkoriščanju plina je partner Geoenerga britansko podjetje Ascent Resources, ki je financiralo izkoriščanje plina. Po pogodbi, ki jo je sklenilo z Geoenergom, je podjetju do poplačila vloženih sredstev pripadalo 90 odstotkov načrpanega plina, zatem pa 75 odstotkov. Obveznosti iz naslova koncesijske pogodbe je Geoenergo zagotavljal prek zunanjega izvajalca, Petrolovega hčerinskega podjetja Petrol Geo. Slednji je lastnik večjega dela infrastrukture.
Rudarska pravica
ni zanimala nikogar
V izrednem poročilu o poteku stečajnega postopka, objavljenem v ponedeljek, je Tanja Praprotnik navedla, da je Geoenergu zaradi odsotnosti predložitve bančne garancije rudarska pravica 19. aprila ugasnila, koncesijska pogodba pa prenehala veljati, s čimer je Geoenergo izgubil pravico do izkoriščanja in prodaje mineralnih surovin. »Po zakonu o rudarstvu s tem dnem vse pravice in obveznosti iz rudarske pravice preidejo na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ki nastopa kot začasni nosilec rudarske pravice,« je zapisala. Kot je še pojasnila, je ministrstvo za naravne vire v začetku aprila seznanila, da po enem mesecu nihče ni izkazal namere za predložitev bančne garancije, obenem pa ga je kot začasnega nosilca rudarske pravice pozvala k prevzemu proizvodnje, saj te zaradi varovanja zdravja in življenja ter preprečitve večje okoljske škode ni mogoče ustaviti. »Nadaljnja proizvodnja je potrebna za uravnavanje tlakov in preprečitev uhajanja plina, zato mora potekati še naprej,« je poudarila Praprotnikova.
Po njenih besedah pa je ministrstvo za naravne vire na sestanku prejšnji teden zavzelo stališče, da se primopredaje, ki jo je Praprotnikova nameravala izpeljati v soboto ob 5.45, ne bodo udeležili in da proizvodnje ne želijo prevzeti. Sledil je vnovičen poziv k prevzemu proizvodnje. Na vprašanje, ali je ministrstvo za naravne vire spremenilo svoje stališče, je Praprotnikova v torek odgovorila, da še ni prejela nobene nove informacije in da jo je v telefonskem pogovoru inšpektorica z Inšpektorata RS za naravne vire in prostor obvestila, da naj bi bil uveden inšpekcijski nadzor.
Ker bi bila ustavitev rudarskih del nevarna za življenje in zdravje ljudi, obstaja pa tudi nevarnost okoljske škode, je Praprotnikova o dogajanju obvestila vlado, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, upnike in lendavsko občino. »Zakon o rudarstvu pridobivanje ogljikovodikov, kondenzata in nafte določa kot dejavnost strateškega pomena za gospodarski in družbeni razvoj Slovenije in kot dejavnost v javnem interesu zaradi zmanjševanja energetske odvisnosti države od uvoza energentov. Zato obstajajo zadržki za uvedbo postopka za trajno opustitev izvajanja rudarskih del,« je še izpostavila Praprotnikova. Pred odločitvijo o sanaciji mora Republika Slovenija sprejeti odločitev, ali bo dopustila sanacijo edinih aktivnih vrtin, ki državi omogočajo energetsko neodvisnost, pomembne pa so tudi za gospodarski in družbeni razvoj območja, saj zagotavljajo dobavo plina bližnji proizvodnji, ki omogoča zaposlovanje v tej regiji, je dodala.
Petrol Geo nadaljuje delo
Po pojasnilih Petrola je Petrol Geo po prejemu dopisa stečajne upraviteljice Geoenerga o odstopu od sklenjenih pogodb – h kateremu je stečajno sodišče dalo soglasje, ni pa sklep še pravnomočen – pristojno ministrstvo informiral o dejanskem stanju vrtin. »V luči preprečitve negativnih posledic je predlagal, da po ugasnitvi rudarske pravice Geoenergu še naprej opravlja vsa opravila, ki so nujna za zagotavljanje varovanja in vzdrževanja rudarske infrastrukture na pridobivalnem območju Murske depresije, in sicer vsaj za čas do sprejetja nadaljnjih odločitev pristojnega ministrstva o poteku in izvedbi zapiralnih in sanacijskih del,« so povedali na Petrolu.
Podjetje Ascent Resources je imelo v Pomurju velike načrte, ki pa jih je pred dvema letoma državni zbor dokončno pokopal s potrditvijo novele zakona o rudarstvu, s katero je popolnoma prepovedal hidravlično lomljenje oziroma fracking (drobljenje kamnine s hidravlično tekočino pod zelo visokim tlakom). Ker ni dobilo dovoljenja za črpanje plina v Prekmurju, je podjetje pred mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID) v Washingtonu sprožilo arbitražni postopek proti Sloveniji v višini pol milijarde evrov. Potem ko je arbitražni tribunal pri Gospodarski zbornici Slovenije pred meseci ugotovil, da obstaja pravni temelj za denarne zahtevke Ascenta zoper Geoenergo, je slednji lastnika Petrol in Nafto Lendavo pozval k dokapitalizaciji podjetja. Ker sta lastnika to zavrnila, je Geoenergo sprožil stečaj, ki ga je Ascent poskušal preprečiti, pri čemer pa ni bil uspešen.
Z ministrstva za naravne vire do zaključka redakcije odgovorov na novinarska vprašanja nismo prejeli.
