Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki upravlja državne gozdove, je začela pred časom od članov agrarnih skupnosti v imenu in za račun Republike Slovenije odkupovati njihove solastniške deleže na gozdovih. V SiDG zagotavljajo, da so jih kupovali bodisi zato, ker so jim jih člani agrarnih skupnosti sami izrecno želeli prodati, bodisi zato, ker je državno gozdarsko podjetje uveljavljalo predkupno pravico pri nakupu, ki jo ima, če gre za varovalne gozdove, za gozdove s posebnim namenom ali za gozdne komplekse, večje od tridesetih hektarjev. Toda vodstvo Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije je SiDG v začetku leta 2020 očitalo, da njihove člane samo novači za prodajo in jim na dom pošilja nakupne ponudbe z nerealno visokimi cenami, ki jim drugi člani posamezne agrarne skupnosti, ki imajo sicer predkupno pravico, ne morejo konkurirati. V strahu, da gre za novo nacionalizacijo agrarnih skupnosti in s tem za začetek njihovega konca, je Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano terjalo, da ukrepa.
Sporna zakonska novela
Kmetijski minister Jože Podgoršek je, preden se je z brezplačnim dopustom v Bohinju zapletel v korupcijo in kasneje zasačen odstopil, na vlado in v državni zbor poslal predlog novele zakona o agrarnih skupnostih, ki je začela veljati 13. aprila letos. Državi oziroma v njenem imenu SiDG nalaga, da mora v dveh letih lastniške deleže na zemljiščih agrarne skupnosti neodplačno prenesti na vse njene člane, če tako z večino vseh glasov odloči občni zbor agrarne skupnosti. To pomeni, da bo moral SiDG tudi gozdove, ki jih je odkupil od posameznih članov agrarne skupnosti, brezplačno prenesti na vse njene člane, tistim, ki so s prodajo zaslužili, pa bo denar, ki so ga dobili od SiDG, torej od davkoplačevalcev, ostal.
Država je nekaj solastniških deležev na zemljiščih agrarnih skupnosti pridobila že v procesu denacionalizacije, enako tudi občine, ki pa se lahko v nasprotju z državo same odločijo, ali jih bodo brezplačno prenesle na člane posamezne agrarne skupnosti ali ne. Predlagani noveli zakona o agrarnih skupnostih so v prejšnjem sklicu državnega zbora neuspešno nasprotovali poslanke in poslanci takratnih opozicijskih strank – Levice, SD, LMŠ in SAB. »Neodplačni prenos pomeni oškodovanje državnega oziroma občinskega premoženja in jasno kaže na to, da je namen zakona privatizacija še zadnjih ostankov kolektivnega premoženja agrarnih skupnosti. Gre za brezplačni prenos premoženja v korist posameznih fizičnih ali pravnih oseb, ki po določbah zakona o agrarnih skupnostih to premoženje v nekaterih primerih prodajo še kot agrarna skupnost, lahko pa se tudi preoblikujejo v pravno osebo in to premoženje prodajo brez omejitev. Kje ste še videli nekaj dobiti brezplačno, oškodovati skupnost in potem iz tega kovati dobičke?« se je v svoji razpravi marca letos vprašala bivša poslanka Levice Violeta Tomić.
Od agrarnih skupnosti nakupili za milijon evrov gozdov
V registru agrarnih skupnosti je 32 članic, v poslovnem registru pri Ajpesu pa je vpisanih blizu 360 agrarnih skupnosti, ki imajo v lasti skoraj 80.000 hektarjev zemljišč. Družba SiDG je v imenu in za račun države v preteklih letih kupovala solastniške deleže članov treh agrarnih skupnosti – Poljubinj, Zapotok in Jurna vas. SiDG je od štiridesetih članov Agrarne skupnosti Poljubinj v katastrski občini Žabče odkupil nekaj manj kot 390 hektarjev gozdnih zemljišč. Zanje je odštel 538.224,38 evra, država pa ima na zemljiščih te agrarne skupnosti zdaj približno 46-odstotni lastniški delež. Dodajmo, da je družba SiDG že ob svoji ustanovitvi od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije prevzela v gospodarjenje solastniški delež države na zemljiščih, ki so del Agrarne skupnosti Poljubinj.
Nadalje je SiDG od štirinajstih članov Agrarne skupnosti Zapotok v katastrski občini Plave odkupil dobrih 74 hektarjev zemljišč (zanje je odštel 318.468,07 evra), država pa ima na zemljiščih te agrarne skupnosti 90-odstotni lastniški delež. SiDG je nekaj manj kot 43 hektarjev površin odkupil tudi od trinajstih članov Agrarne skupnosti Jurna vas (katastrska občina Lakovnice), kar je davkoplačevalce stalo 171.052,27 evra, državni lastniški delež v tej agrarni skupnosti pa znaša približno 68 odstotkov.
V SiDG so nam pojasnili, da niso bili seznanjeni z razlogi za spremembo zakona o agrarnih skupnostih, po kateri mora država svoj lastniški delež na zemljiščih agrarne skupnosti neodplačno prenesti na vse njene člane. Bivša Janševa vlada je v obrazložitvi predlagane zakonske novele zapisala, da zakon ne bo imel finančnih posledic za državni proračun in za druga javna finančna sredstva. Toda to ne drži. Država oziroma v njenem imenu SiDG je, kot izhaja iz prej navedenega, za nakup gozdov od posameznih članov treh agrarnih skupnosti odštel več kot milijon evrov. Če bodo terjale, da jim zemljišča neodplačno vrne, se bo gozdarsko podjetje, ki je v stoodstotni lasti države, torej državljanov, za ta denar obrisalo pod nosom. V SiDG so nam potrdili, da pobude za neodplačni prenos solastniških deležev za zdaj niso dobili še od nobene agrarne skupnosti, če jo bodo, pa bodo morali prenos opraviti najkasneje do sredine aprila 2024. x
