Višje sodišče v Ljubljani je pred dnevi odločilo, da država po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) od domnevnega vodje kriminalne združbe, ki je iz Latinske Amerike tihotapila večje količine kokaina, Ljubljančana Dragana Tošića, ne more terjati premoženja nezakonitega izvora. Tošić naj bi namreč očitana kazniva dejanja, zaradi katerih je še nepravnomočno obsojen na 16 let in šest mesecev zapora in sedi v priporu, storil pred uveljavitvijo ZOPNI, s katerim je zakonodajalec želel doseči, da se kriminal ne bo izplačal.
Da ZOPNI ne more veljati za nazaj, je lani poleti sklenilo ustavno sodišče, ki je retroaktivnost zakona označilo za protiustavno. Specializirano državno tožilstvo je nato samo umaknilo deset tožb zoper obtožence in obsojence. Tožbe zoper Tošića, ki je bila tedaj že v rokah višjih ljubljanskih sodnikov, tožilstvo ni umaknilo, kljub temu pa je bil takšen razplet v najmanj 2,2 milijona evrov težki zadevi pričakovan. Po odločitvi ustavnih sodnikov o nedopustnosti retroaktivnega delovanja ZOPNI višji sodniki druge možnosti niti niso imeli.
»Višje sodišče v Ljubljani je po sodbi z dne 27. marca 2019 zavrnilo pritožbo Republike Slovenije ter ugodilo pritožbama tožencev, tako da je bila prvostopenjska sodba v ugodilnem delu spremenjena v zavrnilno sodbo,« so nam včeraj potrdili na ljubljanskem okrožnem sodišču, ki je nosilec tega pravdnega spisa.
Obdržali bodo nepremičnine in denar
Dragan Tošić in z njim povezane osebe (soproga, njeno podjetje in znanec) bi morali po odločitvi prvostopenjskega sodišča sicer ostati brez 2,2 milijona evrov vrednega premoženja. Tedaj je namreč ljubljansko sodišče odločilo, da toženi niso ustrezno dokazali zakonitosti izvora premoženja, in odobrilo odvzem 61 odstotkov 350.000 evrov vredne družinske hiše Tošićevih v Bizoviku, počitniške hiše in polja v Luciji, dveh ljubljanskih kavarn (13 in Rog) in sredstev na bančnih računih.
Specializirano državno tožilstvo je zahtevalo še precej več, vendar s preostankom tožbenega zahtevka, ki je znašal še dodatnih 4,6 milijona evrov, s katerimi je Tošić razpolagal v preteklosti (jih pa v času tožbe ni več imel), na prvi stopnji ni bilo uspešno.
Zato sta se na prvostopenjsko sodbo pritožili obe strani, s končnim epilogom pa so lahko zadovoljni le Tošić in njegovi odvetniki iz odvetniške družbe Čeferin. Tošićev odvetnik Gašper Dernovšek nam je včeraj potrdil prejem sodbe višjih sodnikov. »Odločitev višjega sodišča je bila po odločitvi ustavnega sodišča pričakovana,« nam je včeraj dejal Dernovšek, ki je s sodbo seveda zadovoljen.
Ljubljanski višji sodniki bodo predvidoma prihodnji mesec ponovno odločali o Draganu Tošiću, le da tokrat o kazenski zadevi, zaradi katere je domnevni tesni sodelavec balkanskega »narkokralja« Darka Šarića trenutno v priporu, saj je bil na prvi stopnji v ponovljenem sojenju obsojen na 16 let in šest mesecev zapora.
Sodniki tudi o zapravljenem premoženju
Kot smo neuradno izvedeli, so se višji sodniki tokrat v sodbi opredelili tudi do vprašanja, ali lahko tožilstvo od toženih terja tudi sporni denar, ki so ga toženci vmes že zapravili oziroma so ga uspešno skrili. To je v pritožbi na prvostopenjsko sodbo želelo doseči tožilstvo. Praksa sodišč glede tega pomembnega vprašanja je različna, ljubljanski višji sodniki pa so po naših informacijah ocenili, da ni mogoče odvzeti premoženja, ki ga toženi nima več. Sklenili so, da je odvzem premoženja nezakonitega izvora uperjen zoper premoženje in ne zoper posameznika ter da je predmet odvzema lahko le premoženje, ki obstaja in je opredmeteno, ne pa tudi tisto, ki je že porabljeno.
To stališče ljubljanskih višjih sodnikov je pomembno za druge podobne primere, sodno prakso pa bo lahko v prihodnosti dokončno vzpostavilo oziroma poenotilo vrhovno sodišče, ki o tem vprašanju še ni odločalo.
Na konkretni primer to stališče višjih sodnikov niti ne vpliva. Tudi če bi v tem delu višji sodniki odločili drugače, bi bil Tošić zaradi prepovedi retroaktivnega delovanja zakona varen pred odvzemom premoženja.
Tošić se je tako pridružil Janezu Janši, dedičem Jožeta Zagožna, Tomažu Simoniču, Andreju Lovšinu, Francu Kanglerju, Peranu Boškoviću in drugim, ki jim tudi v primeru, da ne bi mogli pravnomočno dokazati zakonitosti sumljivega premoženja, država premoženja ne bi mogla odvzeti. Po sodbi ustavnega sodišča lahko tožilci pod drobnogled vzamejo le premoženje tistih (in z njimi povezanih oseb), ki naj bi kaznivo dejanje zagrešili po 29. novembru 2011, ko je ZOPNI začel veljati. Na tožilstvu so pred dnevi za STA pojasnili, da so jih na ta račun padli postopki stali že približno 100.000 evrov stroškov, ki so nastali z neuspešnimi pravdami.
