Bolezen modrikastega jezika (angleško bluetongue virus – BTV), ki jo prenašajo krvosesne mušice, se je lansko poletje razmahnila po vsej državi. Ovce in v manjši meri tudi govedo je moril sev 8 (BTV 8), ki so ga v Sloveniji prvič potrdili 18. julija na območju Ilirske Bistrice. Obolele živali so preživljale hude muke. »Danes je žalosten dan na našem posestvu. S solzami v očeh sporočam, da smo izgubili našega elitnega plemenskega ovna. Ta bolezen je neusmiljena. Ne prizanaša, ne izbira. Plemenske živali za nas niso samo številke ali produkti – so naši sopotniki, sad našega truda, ljubezni in sanj. In ko jih izgubljamo, z njimi izgubljamo tudi del sebe. Če osebno poznate kakšnega ovčerejca, mu bodite v teh dneh v oporo. Vsakodnevne izgube so izjemen psihični stres, pri marsikom sta ogroženi tudi socialna varnost in prihodnost,« je 9. septembra lani na družbenih omrežjih zapisal eden od številnih prizadetih rejcev.
Do 24. aprila morajo veterinarji cepiti okoli 564.000 živali
Država se je zaradi drastičnih posledic bolezni in zaradi zaščite živali pred morebitnimi vnovičnimi izbruhi odločila za obvezno cepljenje najbolj izpostavljenih živali proti sevom 3, 4 in 8 BTV, ki se je začelo 1. januarja 2026. Do 24. aprila morajo veterinarji cepiti okoli 564.000 živali; govedo in koze dvakrat v tritedenskem presledku, ovce pa enkrat. Doslej so jih dobro petino. Denar za dve vrsti cepiv (za eno proti BTV 3 in za drugo, kombinirano, proti sevoma 4 in 8) je zagotovil državni proračun. Glede na to, da je cepljenje obvezno (zagrožena kazen za vsako necepljeno žival je od 125,18 do 417,29 evra), so tako rejci kot tudi veterinarji ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) mesece zaman pozivali, naj rejcem poravna tudi stroške cepljenja, kot jih je v letih 2017 do 2021, ko je bilo cepljenje proti BTV prav tako obvezno.
»Če država predpiše neko cepljenje, naj krije tako stroške cepiva kot tudi cepljenja, saj je v tem primeru nadzor lažji in učinkovitejši,« je pristojne pozval tudi dr. Tadej Malovrh, odgovorni strokovnjak za diagnostiko BTV na Nacionalnem veterinarskem inštitutu ljubljanske veterinarske fakultete. Ker MKGP ni sledilo tem pozivom, kmetje bes zaradi visokih stroškov cepljenja pričakovano stresajo na veterinarje, ki opravljajo to storitev. Za vsak prihod na kmetijo si namreč v povprečju zaračunajo 20 evrov ali več, za vsak pik pa od 3,5 do šest evrov, odvisno od števila živali. Tem zneskom je treba prišteti še 9,5-odstotni DDV. »Veterinarji so izkoristili priložnost hitrega zaslužka, in ker jim je država dala proste roke pri določanju cen, so jih mastno zasolili,« bentijo rejci.
Uslišani zaradi napovedanega protesta?
Da mora biti cepljenje proti BTV za rejce popolnoma brezplačno, je ena od stavkovnih zahtev pred kmečkim puntom, ki ga bo Kmečka iniciativa izpeljala jutri ob 12.05 na ploščadi pred državnim zborom. Tiste kmetijske organizacije, ki pri izvedbi tega protesta niso hotele sodelovati (to so kmečki sindikat, čebelarji, ekološki kmetje, prašičerejci, rejci drobnice ter Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij), je ministrica Mateja Čalušić v torek za nagrado povabila na sestanek in jim na njem med drugim sporočila, da bo MKGP rejcem (tako tistim, ki so živali že dali cepiti, kot tudi tistim, ki bodo to še storili) sofinanciralo (domnevno 50-odstotno) tudi stroške cepljenja proti BTV. Odlok, s katerim bodo predpisali podrobnosti, bodo v prihodnjih dneh poslali v javno obravnavo, so napovedali na MKGP. Državo naj bi polovično sofinanciranje stroškov cepljenja proti BTV po prvih ocenah stalo okoli tri milijone evrov.
Tomo Wankmüller, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije (VZS), je za Dnevnik povedal, da cepljenje proti BTV za zdaj poteka brez večjih zapletov, ga pa preseneča razmeroma majhen delež živali, ki so cepivo že prejele. Še največji delež takšnih, 25-odstotni, je pri govedu. »To niti ni tako veliko glede na to, da smo že februarja in da imamo za cepljenje praktično na voljo le še dva meseca. Vsaj tretjina živali bi morala biti januarja že pocepljena,« je ocenil sogovornik in poudaril, da dinamiko cepljenja, torej kdaj in kdo jim bo cepil živali, v nasprotju s preteklo prakso tokrat diktirajo rejci in ne veterinarji. Wankmüller je potrdil, da jim mnogi rejci očitajo, da so predragi. Ker si lahko izvajalca sami izberejo, na veliko kličejo veterinarje po vsej državi, da bi si izposlovali kar najnižjo ceno. Predsednika VZS najbolj skrbi, da bodo rejci še nekaj časa oklevali in da veterinarji zato na koncu ne bodo utegnili pocepiti vseh živali. Strah ga je predvsem morebitnega izbruha BTV 3, ki je razširjen v naši soseščini in je še smrtonosnejši (tudi za govedo) kot BTV 8, s katerim smo se lani spopadali pri nas.