Podlaga za uredbo je 101. člen decembra sprejetega novega zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE), ki je jeseni razdvajal koalicijo. Socialni demokrati so predlogu sprva nasprotovali, nato pa so si premislili. Najprej so trdili, da zakonodaja ohranja privilegije premožne manjšine, nekaj dni pozneje pa sporočili, da zakon vendarle podpirajo zaradi možnih posledic za lastnike sončnih elektrarn, ki so investicije financirali s posojili.
Skupna vrednost predvidenih nadomestil do leta 2030 je 114 milijonov evrov. Največ, 28 milijonov evrov, je predvidenih za letošnje leto, nato pa se višina sredstev postopoma znižuje do 15 milijonov leta 2030. Nadomestila se bodo izplačala tudi za nazaj, do marca 2025, za kar je predvidenih 14 milijonov evrov. Gre za občutno nižje vsote od škod, ki so jih navajali nekateri dobavitelji lani.
Nadomestila naj bi omogočila ohranitev sistema, po katerem lahko imetniki domačih sončnih elektrarn presežke elektrike oddajo v omrežje, ti pa se jim nato odštejejo od porabe elektrike, ki jo prejmejo iz omrežja, ko niso samoskrbni – na primer ponoči ali pozimi.
Škarje v cenah med sončnim dnevom in večerom
Čeprav gre za izravnavo med količinami, pa ima elektrika v obdobjih, ko uporabniki s sončnimi elektrarnami elektriko oddajajo oziroma jo prejemajo, zelo različno ceno. V obdobjih sončnega vremena, ko v omrežje hkrati oddaja elektriko veliko število sončnih elektrarn, cene na veleprodajnem trgu pogosto padejo blizu ničle. Ko sončne elektrarne ne proizvajajo elektrike, pa so cene višje, saj je treba vključiti dražje, rezervne proizvodne vire.
Ta cenovna razlika je po lanski ukinitvi reguliranih cen elektrike, ki so veljale od leta 2021 do 1. marca 2025, povzročala izgube pri dobaviteljih elektrike. Ti so poleti začeli napovedovati odstop od dobaviteljskih pogodb, ki so bile v številnih primerih sklenjene do leta 2030. Do marca lani so dobavitelji že dobivali nadomestilo zaradi regulacije cen.
Uredba določa, da bodo dobavitelji upravičeni do nadomestila v znesku, izračunanem na podlagi razlike med ceno elektrike, ki so jo njihovi odjemalci oddali v omrežje, in ceno elektrike, ki so jo prejeli. Upoštevala se bo veleprodajna cena v 15-minutnih časovnih intervalih. Skupna višina izplačil je omejena; če razpoložljivih sredstev ne bo dovolj, se bodo nadomestila sorazmerno znižala.
Čas za povrnitev investicije do leta 2030
Na ministrstvu pričakujejo, da se bodo potrebe po nadomestilu postopoma zmanjševale in po letu 2030 ne bodo več potrebne. Glavni razlog naj bi bilo manjše nihanje cen elektrike čez dan oziroma leto, k čemur naj bi prispevale prilagoditve omrežja, na primer vgradnja baterijskih hranilnikov.
Drugi razlog, ki je bil tudi najbolj izpostavljen, ko je bil lani jeseni v obravnavi zakon o spodbujanju rabe OVE, pa je, da naj bi se do takrat povrnile investicije večini uporabnikov, ki so se v sistem neto meritev vključili tik pred zaprtjem vpisa leta 2025. V sistem je vključenih približno 70.000 uporabnikov, največ pa jih je pristopilo prav v letih 2024 in 2025, ko je bilo že znano, da bo ta zelo ugoden obračunski sistem ukinjen.
Glede na kratke roke je razvidno, da želi vlada uredbo sprejeti čim prej. Po navedbah iz obrazložitve naj bi bila sprejeta še ta mesec, kar bo dobaviteljem elektrike dalo približno dva meseca časa za vložitev zahtevkov.