Citat iz knjige dr. Janeza Drnovška z naslovom Bistvo sveta je bil le eden od razlogov, da je sodnik Gregor Špajzer odločil v prid tožnika Jaše Drnovška in odredil odstranitev doprsnega kipa dr. Janeza Drnovška iz zagorskega mestnega parka in razveljavitev imena tega parka po njem.
Župan tožene občine Zagorje ob Savi, Matjaž Švagan, je ob razsodbi ocenil, da je sojenje potekalo na osebni ravni oziroma na podlagi njegovega odnosa do dr. Drnovška, čeprav bi moral biti na tehtnici interes javnosti proti volji svojcev. A se je izkazalo, da je v 40 točkah utemeljitve sodbe odnosu med Švaganom in pokojnim namenjena zgolj ena točka.
Pravica svojcev do pietete pred interesom javnosti
Sodnika je odnos med Švaganom in dr. Drnovškom zanimal zaradi presoje, kako verodostojne so njegove izjave, da dr. Drnovšek kot častni občan Zagorja ob Savi ne bi nasprotoval postavitvi kipa v njegov spomin. Sodišče je ugotovilo, da ta odnos ni bil tesnejši od poslovnega, zato je za bolj verodostojne označil izpovedbe svojcev in njihovo opisovanje pogledov dr. Janeza Drnovška na spomenike in poveličevanje osebnosti. Drnovškov sin Jaša Drnovšek, njegova sestra Nana Forte in teta Helena Drnovšek Zorko so namreč zagovarjali stališče pokojnega, da "materialno človeka obremenjuje, ga vleče v preteklost in priveže k tlom", zato po njihovem ne bi želel biti upodobljen v obliki javno postavljenega kipa. Svojci so prav tako poudarjali, da sam kip, ki ga je iz brona oblikoval kipar Mirsad Begić, ne odraža prave podobe pokojnega in ne pove, da gre za častnega občana ter nekdanjega predsednika vlade in države. Zato kip in ime parka tega ne moreta sporočati ne sedanjim ne prihodnjim generacijam, so prepričani.
Ne glede na Švaganov odnos z dr. Drnovškom pa je sodišče upoštevalo določilo evropskega sodišča za človekove pravice, da svojci lahko zastopajo interese pokojnega. Ker se dr. Drnovšek o spornem obeleženju njegovega spomina ni opredelil v času življenja, pa lahko o tem odločajo po svoji volji. Sodišče je prav tako ocenilo, da občina ne sme posegati v pietetna čustva svojcev in da pravica javnosti ne more pretehtati njihove pravice do pietete. Javnost vsekakor ima pravico izražanja spoštovanja in počastitve spomina na pokojnega, a se ta pravica ne more meriti s pravico svojcev do pietete, če to dvoje pride v konflikt, pa prevladajo pravice svojcev, je odločilo sodišče.
Svetniki bodo o pritožbi odločali danes
K odločitvi sodišča, da občini Zagorje ob Savi naloži odstranitev kipa in razveljavitev imena parka po dr. Drnovšku, so sicer pripomogla tudi dejstva, da je svojce podprl predsednik države dr. Danilo Türk, da so njihove želje spoštovale vse druge slovenske občine, ki so prav tako želele poimenovati dele mest po pokojnem dr. Drnovšku, in da si glede tega niso bili enotni niti v zagorski občini. Nekateri občinski svetniki so namreč nasprotovali postavitvi kipa mimo volje svojcev. Kako enotni bodo z razsodbo sodišča, pa bo znano danes zvečer, ko se bodo na izredni seji odločali o morebitni pritožbi na višje sodišče. To jim bo predlagal Švagan, ki se je sicer odločil, da tokrat ne bo šlo za glas večine - to bi lahko izglasovala že samo njegova stranka Zagorje gre naprej - ampak za enotno odločitev.
"To je odraz nespoštovanja"
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek se sprašuje, kako je sploh mogoče, da je bil nekdo tako predrzen, da se je brez soglasja svojcev odločil poimenovati park po Drnovšku in postaviti njegov kip. Pravice svojcev, da soodločajo, ni mogoče obiti, saj svojci vstopijo v pravni položaj pokojnika, je pojasnil. Javnost po besedah Terška tako nima pravice odločati v nasprotju z željo posameznika in po njegovi smrti v nasprotju z željo njegovih svojcev. "To je nezaslišano. Občino in njihove pravne svetovalce, ki so kljub nasprotovanju svojcev poskušali to izvesti, je lahko močno sram, to je odraz nespoštovanja," je ogorčen Teršek.
Da bi morali voljo Drnovška tako s pravnega kot tudi moralnega vidika absolutno upoštevati, je prepričana tudi predsednica komisije za poimenovanje naselij in ulic v Mestni občini Ljubljana dr. Milena Mileva Blažić. Po njenem je še posebno sporno, da so po Drnovšku poimenovali park in vanj postavili njegov kip že šest mesecev po njegovi smrti. Blažićeva meni, da bi morali upoštevati neki pietetni čas in počakati najmanj eno leto, da se uredijo vtisi. Predlaganje poimenovanja po pokojniku teden dni po njegovi smrti pa je nespoštljivo, je še poudarila.
Pravico javnosti do počastitve spomina na pokojnega na eni strani in pravico pokojnega, ki ni želel poveličevanja svoje osebnosti, bi morali po mnenju Blažićeve obravnavati na način, da se dopolnjujeta in ne izključujeta. Prepričana je, da bi morali občina in svojci na miren način in nikakor ne po sodni poti doseči neki konsenz. Drnovšek si je namreč po njenih besedah želel neki park, zato bi lahko na primer naredili meditativni, sprehajalni park, ki bi bil posvečen njemu in bi bil v skladu z njegovim pogledom na življenje.
Blažićeva je pojasnila, da v Ljubljani podobnega primera, ko bi sorodniki pokojnika nasprotovali poimenovanju ulice ali postavitvi kipa, doslej niso imeli. Dogaja pa se nasprotno, ko svojci predlagajo poimenovanje po družinskih članih. Vse tovrstne pobude obravnavajo, vendar so razlogi za poimenovanja v takih primerih pogosto subjektivne narave, zato je vselej zaželeno, da predlog za poimenovanje po določeni osebi uživa širšo družbeno podporo.
