Na Dnevniku smo v minulih dneh razkrili, da je zavod za blagovne rezerve pri družbi Public Digital Infrastructure Joca Pečečnika med drugim naročil 400.000 zaščitnih očal, kar je trinajstkrat več, kot je vseh delavcev v zdravstvu. Omenjena očala so za večkratno oziroma trajno uporabo. Podobna so maskam za potapljanje, uporabljajo pa jih tisti zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci, ki so v stiku s pacienti, okuženimi z novim koronavirusom.
Zavod bo Pečečniku za posamezna očala plačal kar 4,64 evra. V oči tako bode izjemno veliko naročenih očal kot njihova zelo visoka cena.
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki se mu po napovedi prvaka LMŠ obeta interpelacija, je sicer napovedal okrepljen nadzor nad delovanjem zavoda ter odredil notranjo revizijo. Zaradi sumov nepravilnosti pri nabavah je zavod v torek obiskala tudi policija.
Protokoli in standardi lekarn ne omenjajo
V zavodu za blagovne rezerve vztrajajo, da je bila naročena količina zaščitnih očal »primerna«, za takšno število pa so se odločili na podlagi »potreb bolnišnic, zdravstvenih domov, lekarn, domov starejših občanov«. Toda s tem pojasnilom so se dodobra zapletli. V Sloveniji namreč ni protokola, standarda ali navodil, ki bi uporabo zaščitnih očal priporočila zaposlenim v lekarnah. »Lekarne očal niso dobile, niti jih ne potrebujejo za delo s pacienti. Navsezadnje so se vse lekarne opremile s pleksi steklom in bi bila zahteva za nošenje zaščitnih očal za zaposlene popolnoma nesmiselna. Nobeni standardi ali protokoli tega niti ne zahtevajo,« je jasen tudi predsednik lekarniške zbornice Miran Golub.
Ministrstvo za zdravje je namreč objavilo smernice, ki naj bi jih upoštevali zdravstveni delavci, ki so v stiku z okuženimi. Uporabo zaščitnih očal priporočajo zdravstvenim delavcem, ki delajo na vstopnih točkah za covid-19, v zdravstvenih domovih, bolnišnicah in na urgencah, nosili pa naj bi jih tudi zaposleni v domovih starejših, ki so v stiku z okuženimi. Lekarne v napotkih niso omenjene. Na zavodu se niso odzvali na našo prošnjo za dodatna pojasnila o tem, na podlagi katerih morebitnih drugih navodil ali protokola so očala naročali tudi za lekarne in če so jih že, katerim lekarnam so jih sploh razdelili. Golub zatrjuje, da so lekarne dobile zgolj maske in rokavice.
Očala tako potrebujejo le v zdravstvu in v domovih za starejše. Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v zdravstvu zaposlenih slabih 31.000 zdravnikov, zobozdravnikov, tehnikov, medicinskih sester in farmacevtov, še okrog 2500 je zaposlenih v domovih za starejše. Če bi vsem tem razdelili zaščitna očala, ki jih je naročil zavod za blagovne rezerve, bi jih vsak izmed njih dobil kar 12. Toda kot ocenjuje predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencinger, približno polovica delavcev v zdravstvu zaščitnih očal zaradi narave dela ne potrebuje.
O ceni se niso pogajali
Zaskrbljujoče je tudi, da se na zavodu niso pogajali o ceni očal. »Cena za kos je bila v ponudbi in glede na dejstvo, da ni bilo pričakovati dobave več kot nujno potrebnih sredstev, je bila sprejemljiva. Tako so narekovale zakonitosti ponudbe in povpraševanja,« so zapisali. Tudi to njihovo pojasnilo ne drži.
»Marca sem kupil zaščitna očala najboljše kvalitete. Ob naročilu 100 kosov je bila cena 3,2 dolarja (2,94 evra) za posamezna očala, pri naročilu 300 kosov pa 2,9 dolarja (2,67 evra),« je nedavno za Dnevnik povedal optik Marin Medak. Ker je potreboval majhne količine, je očala kupoval prek posrednikov, pri proizvajalcih bi bila cena še nižja. Zatrdil je, da nakup in dobavljivost tudi v času navala na drugo zaščitno opremo nista bila problematična. »Tega artikla ni nikoli drastično primanjkovalo, kot je denimo mask. Teh nekaj sto kosov, ki sem jih naročil, je bilo poslanih v Slovenijo isti dan, kot sem jih plačal,« je povedal. Pridobili smo tudi ponudbo enega od kitajskih posrednikov, iz katere je razvidno, da bi bila pri naročilu od 300.000 do 500.000 takšnih očal nabavna cena enih 1,7 dolarja (1,56 evra), kar je trikrat manj, kot bo država plačala Pečečnikovi družbi.
Na zavodu so povedali, da sta naročilo odobrila tako ministrstvo za gospodarski razvoj kot uprava za zaščito in reševanje, na vprašanje, kdo konkretno, pa niso odgovorili. Je pa v sredo Joc Pečečnik za Pop TV nekoliko natančneje pojasnil, kako je dogovarjanje pravzaprav potekalo in kdo je vodil igro. »Jaz sem dobil iz Kitajske listino, kaj je na voljo v tako kratkem času, potem so to potrdili, to smo dali v pogodbo in jaz natanko to dobavljam,« je povedal.
