Nekoliko pogosteje se pojavlja zgolj med otroki, saj ti med igro bolj brezskrbno stikajo glave in omogočajo ušem, da lezejo z ene na drugo. Zato se z ušivostjo vsake toliko časa ubadajo zdaj v tem, zdaj onem vrtcu ali šoli. In čeprav uši ne prenašajo bolezni in ne ogrožajo zdravja, so kljub temu zelo trdovratna, nadležna srbeča nadloga, ki gostiteljem noč in dan pije kri. O tem, zakaj in kako pogosto se pojavljajo, kako se pred njimi zaščitimo in kako jih odpravimo, smo se pogovarjali s specialistko za epidemiologijo dr. Tatjano Frelih z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Mnogim staršem obvestila, da so se v vrtcu ali šoli znova pojavile uši, pogosto dobesedno dvignejo pritisk. Obvestila še zlasti pogosto sledijo skupinam otrok, ki so se vrnili iz šole v naravi ali z različnih obšolskih dejavnosti, kjer so se otroci družili noč in dan. Je očitek nekaterih staršev, da v vrtcu ali na šoli niso naredili dovolj, da bi preprečili pojavnost uši, še zlasti kadar se vztrajno ponavlja, morda vendarle vsaj nekoliko upravičen?Čeprav pojavnosti uši pri nas enako kot v večini držav ne spremljamo sistematično, na podlagi sporočil, ki jih sprejemamo iz šol, vrtcev in zdravstvenih ustanov, zaznavamo, da se ušivost med otroki običajno poveča takoj po začetku šolskega leta in po vrnitvah otrok z različnih obšolskih dejavnosti. Med počitnicami in v poletnih mesecih ušivosti skoraj ni zaznati. A kljub temu ne morem ocenjevati, ali na šolah in v vrtcih naredijo dovolj, saj bi imeli glavno vlogo pri razuševanju še vedno starši, tudi če bi vzgojitelji in učitelji otrokom vsak dan pregledovali glave. Zato je bolj pomembno sodelovanje in takojšen začetek razuševanja, ki se ga morajo hkrati lotiti in dosledno držati vsi v skupini.
Staršem in vzgojiteljem sem že večkrat rekla, da lahko ustanovijo tudi razredne straže, ki bodo vsak dan pregledovale glave njihovih otrok, a se morajo s tem strinjati vsi in se vnaprej dogovoriti tudi, da se otrok, pri katerih bodo našli uši, ne bo stigmatiziralo. A tudi to ne bo pomagalo, če se ne bodo ob pojavu uši takoj vsi lotili tudi razuševanja. Zato je treba starše bolj ozavestiti, da je za odpravljanje ušivosti najučinkovitejši ukrep dosledno izvajanje postopka razuševanja, čeprav je ta neprijeten in dolgotrajen. Ko se pojavijo uši, pa morajo začeti nemudoma pregledovati glave svojih otrok in v primeru, da jih najdejo, takoj ukrepati.
So tudi starši, ki tega ne počnejo?Kot pri vsem nekateri tudi pri pregledovanju in razuševanju pretiravajo s skrbjo, nekateri so pri tem kar nekoliko preveč nastrojeni do drugih otrok, ki imajo uši. Nekateri starši pri pregledovanju in razuševanju niso dovolj temeljiti, najdejo pa se tudi starši, ki jim tudi za to ni mar. Prav včeraj sem govorila z vzgojiteljico, ki je prosila za nasvet, kaj naj naredijo z malčkoma, ki imata že dalj časa uši in starši žal ne naredijo ničesar, da bi jih odpravili. Razmišljala je, da bi poklicala zdravstveno inšpekcijo, a sem ji svetovala, da za začetek staršem zagrozijo z izpisom iz vrtca.
Vrtec namreč ni obvezen in starši pred vpisom z vrtcem podpišejo pogodbo. Za zdaj v njej sicer ne piše, da morajo spoštovati priporočila za ukrepanje v primeru nalezljivih bolezni ali infestacije s paraziti, kot so uši ali podančice (tudi te so velika težava), a je samoumevno, da morajo spoštovati tudi strokovna priporočila, ki niso zakonsko obvezna. Morda bodo v prihodnosti tudi to zapisali v pogodbo. Še vedno pa bo težko ukrepati v šoli, ki je obvezna in otrok iz nje ni možno izključiti.
Kako pogosto se pojavljajo uši in koliko otrok naj bi se z njimi infestiralo?Uši se pojavljajo skozi celo šolsko obdobje. Včasih ves dopoldan odgovarjam na klice zaskrbljenih in obupanih staršev, vzgojiteljev ali zdravstvenih delavcev, ki se uši dalj časa ne morejo znebiti. Na podlagi različnih ocen naj bi bilo z ušmi inficiranih od 1,6 do 13 odstotkov šolskih otrok. Po podatkih ameriškega centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) se z ušmi vsako leto infestira od šest do 12 milijonov otrok v starosti od tri do enajst let. Nekatere študije kažejo, da dobijo uši pogosteje dekleta, verjetno zaradi bolj tesnih stikov glav.
Kaj svetujete staršem in vzgojiteljem, ki vas, kot pravite, včasih zasipajo z vprašanji, kaj narediti in katere preparate za razuševanje uporabiti?Zaradi ušivosti je pri nas prav ta trenutek prava huda ura, a žal že nekaj časa ne moremo priporočiti najučinkovitejšega sredstva, saj ga že skoraj leto dni ni v naših lekarnah. Gre za preparat, ki je na seznamu, ki so ga pred tremi leti pripravili dermatologi v sklopu priprave drugih priporočil, ki so dostopna na spletni strani NIJZ, med sredstvi izbora za odpravljanje ušivosti na prvem mestu. Sodi v skupino insekticidov s permetrinom v obliki šampona in ni primeren za otroke, mlajše od dveh mesecev. Za učinkovito odpravo uši sta potrebna dva postopka za razuševanje v razmaku od sedem do deset dni.
Vendar ga, kot sem že rekla, v lekarnah ni. Zato smo dermatologe že zaprosili, da bi pripravili nova priporočila s sredstvi, ki so učinkovita in se pri nas lahko kupijo. Do takrat bi lahko starši uporabljali 5-odstotni benzyl alkoholni losjon, ki je zdaj na seznamu na tretjem mestu. Primeren je za otroke v starosti nad šest mesecev, tudi pri tem sta potrebna dva postopka razuševanja v razmaku sedmih dni. Ker gre za preparat, ki ga pripravijo v lekarni, je zanj potreben recept.
Vse več staršev opaža, da preparati za razuševanje, ki jih uporabljajo, prvič in morda tudi drugič še učinkujejo, potem pa ne več. Kaj svetujete staršem v takih primerih?Podobno kot pri antibiotikih se lahko odpornost razvije tudi pri preparatih za razuševanje, ki vsebujejo insekticide. Z različnimi raziskavami po svetu je bila odpornost že večkrat dokazana in ni razloga, da bi bilo pri nas drugače. Zato priporočamo, da v kolikor kljub doslednemu upoštevanju navodil preparat ne učinkuje več, istega preparata nikoli ne uporabite več kot dvakrat. Naslednjič raje uporabite preparat, ki vsebuje drugo aktivno učinkovino. Samo razčesavanje lasišča ni dovolj. Lahko si pomagamo tudi z električnim glavnikom, ki deluje tako, da med zobci ustvarja električni naboj, ki ob stiku ubije uši in njihova jajčeca.
Kako in kdaj se lotiti razuševanja?Razuševanja se vedno lotimo, ko na lasišču najdemo uš ali živo gnido, nikoli zgolj preventivno. Pri otrocih, ki hodijo v vrtec ali šolo, priporočamo tedensko pregledovanje lasišča, še posebej takrat, kadar nas v šoli ali vrtcu obvestijo, da so se pojavile uši. Otroku najprej razložimo, kako in zakaj mu bomo pregledali lasišče, saj bi se sicer lahko prestrašil. Pregled opravimo v svetlem prostoru, okoli ramen mu ogrnemo svetlo brisačo. Pregled začnemo na mestih, ki so ušem še zlasti ljuba, v predelu senc, za ušesi in na tilniku. Življenjska doba odrasle uši znaša en mesec, brez hrane pa naj ne bi zdržala več kot 48 ur. Ker se prenašajo predvsem z osebnim stikom z glave na glavo, posebni ukrepi za družinske člane (z izjemo temeljitega pregledovanja lasišča) niso potrebni, razen če si z gostiteljem uši delijo posteljo. Posteljnino in perilo je treba prati na najmanj 60 stopinjah Celzija. Predmete, ki se ne perejo, spravimo v plastične vreče in jih za deset dni postavimo na hladno, zelo učinkovito je zamrzovanje. Izogibamo se medsebojni izmenjavi krtač, glavnikov, oblačil in pokrival, če imamo dolge lase, je bolje, da so speti. Oblazinjeno pohištvo in preproge dobro presesamo.
Kakšne so najpogostejše napake pri razuševanju?Nedoslednost pri upoštevanju navodil proizvajalca preparatov za razuševanje. Te moramo vedno nanašati na suhe lase, saj na mokrih razredčimo učinkovino, ki zaradi tega ne bo dovolj učinkovita in se bo hitreje razvila odpornost. Med enim in drugim postopkom razuševanja moramo lase vsak dan prečesavati z gostim glavnikom.
Nekateri starši težko zmorejo kar visoke stroške preparatov za razuševanje. Ali kdo razmišlja o tem, da bi jih predpisovali na stroške zdravstvene zavarovalnice?Ker uši ne ogrožajo zdravja, se to verjetno ne bo zgodilo. Verjetno pa bi kazalo socialno šibkejšim staršem, posebno tistim, ki imajo več otrok, pomagati in jim zagotoviti sredstva za nakup preparatov na način, ki je utečen.
