V fundaciji so z veliko pozornostjo spremljali razprave o spremembah zakona o praznikih in dela prostih dnevih ter pozdravili dopolnitev zakonske opredelitve imena prekmurskega praznika, ki jo je DZ sprejel v prejšnjem mandatu. Po njihovem mnenju je ta pomenila uresničitev širšega poimenovanja, ki se je uveljavilo ob obeleževanju 100. obletnice odločitve na pariški mirovni konferenci leta 2019.
Kot so poudarili, so bili predstavniki fundacije od začetka priprav leta 2018 aktivno vključeni v aktivnosti ob 100. obletnici, tudi v razprave o zakonski opredelitvi praznika. Zato so izjemno negativno presenečeni nad predlogom in sprejetjem dopolnila, s katerim bi iz imena praznika črtali besedilo "priključitev Prekmurja".
Fundacija zavrača obrazložitev dopolnila, da se s črtanjem tega dela imena praznika zgolj vrača k izvorni obliki poimenovanja. Po njihovem mnenju je takšna obrazložitev netočna in zavajajoča. Predlagatelje dopolnila sprašujejo, ali ne poznajo oziroma namenoma ignorirajo zaključno poročilo o obeleževanju 100. obletnice, ki so ga leta 2020 sprejeli odbor za obeleževanje 100. obletnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, Svet pomurske razvojne regije in častni odbor, ki ga je imenovala vlada.
Kot izhaja iz poročila, ki ga navaja fundacija, je odbor že v zgodnji fazi priprav obeleževanja obravnaval zakonsko opredelitev prekmurskega praznika in ocenil, da je preozka, ker zajema le etnični, in ne tudi geografskega vidika. Predlagano je bilo širše poimenovanje, ki bi po navedbah fundacije ob etničnem poudarilo tudi geografski vidik odločitve, sprejete na pariški mirovni konferenci.
Fundacija navaja, da je odbor razširjeno opredelitev dosledno uporabljal pri obeleževanju praznika, da je bila javno sprejeta in uporabljana pri dejavnostih številnih deležnikov ter da jo je podprl tudi častni odbor. Zaključno poročilo, ki sta ga leta 2020 sprejela oziroma potrdila Svet pomurske razvojne regije in častni odbor, je po navedbah fundacije med drugim izrazilo prepričanje, da se bo nadaljevala aktivnost za dopolnitev zakonske opredelitve prekmurskega praznika.
V fundaciji ob tem opozarjajo, da je širša opredelitev uporabljena tudi na osrednjem spomeniku, postavljenem v Murski Soboti ob 100. obletnici. Spomenik je namreč posvečen "priključitvi Prekmurja in združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom".
Ob predlogu spremembe fundacija kritizira tudi zakonodajni postopek. Po njenem mnenju rešitve v predlogu novele zakona o praznikih niso bile predhodno predmet razprav z neposredno prizadetimi, preverjanja podpore na terenu v Prekmurju in na Primorskem ali posvetov s stroko. Opozarja tudi na uporabo skrajšanih oziroma hitrih zakonodajnih postopkov.
Poslanska skupina Svoboda je medtem 15. septembra vložila dopolnila, s katerimi želi predlog novele vrniti k prvotni vsebini. S tem bi bilo na odboru DZ sprejeto preimenovanje prekmurskega in primorskega praznika izničeno. V obrazložitvi je poslanska skupina Svoboda zapisala, da je bil prvotni namen predloga uvedba novega državnega praznika, dneva Triglava, in da predlagana dopolnila izničujejo na odboru sprejeto preimenovanje praznikov Prekmurja in Primorske.
Člani odbora DZ za gospodarstvo so sicer 3. septembra potrdili koalicijsko dopolnilo, po katerem bi 17. avgusta praznovali praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, brez besedne zveze o priključitvi Prekmurja. Z dopolnilom so predlagali tudi spremembo imena praznika Primorske. Opozicijski poslanci so sejo zaradi dopolnila obstruirali.
Državni zbor bo o predlogu novele zakona odločal na septembrski seji.