Dr. Marko Bitenc je znan kot večni zagovornik zdravniške svobode. O odpravljanju obstoječih ovir razmišlja tudi v novi vlogi, je bilo mogoče razbrati iz prvih izjav. Podjetniki ne potrebujejo praznih obljub, temveč konkretne rešitve, pa tudi manj ovir in več posluha države, je ugotavljal ob izvolitvi na položaj, kjer je nasledil Joca Pečečnika. Ta je januarja odstopil po razburjenju, ki je sledilo njegovemu hvaljenju priprave zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Šlo je za Pečečnikovo oceno, da sta Golob in njegova vlada »za podjetnike in obrtnike naredila to, česar do zdaj ni naredila še nobena vlada«. Skupaj s Pečečnikom so odstopili člani takratnega upravnega odbora. Med njimi je bil tudi Bitenc.
Nova etapa Bitenčevega vzpona poznavalcev razmer v zdravstvu ni presenetila. Vplivnega mogotca opisujejo kot izrazito vztrajnega. Ideje, ki jih zagovarja Bitenc, so na površje prihajale v zelo raznovrstnih obdobjih in pod vladami različnih barv.
Rdeča nit je Bitenčevo zavzemanje za uvedbo instituta svobodnega zdravnika. Leta 2023 so zdravniške organizacije po večmesečnem dogajanju v zaprtih krogih javno predstavile svoje predloge sprememb v javnem zdravstvu. K pripravi takšnega dokumenta jih je pozval takratni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ena ključnih točk predlogov pa je bila uvedba slovenske različice svobodnih zdravnikov. Idejo so takrat obujali po obisku delegacije zdravniške zbornice na Nizozemskem. Vodil jo je Bitenc, v njej pa je bila tudi tedanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg. Delegacija se je zavzela za »vpeljavo delovnopravnega položaja zdravnika v svobodnem poklicu za reševanje dostopnosti na primarni ravni in dvig produktivnosti na sekundarni ravni«.
Marko Bitenc je ocenjeval, da bi bilo lahko v prvih petih letih po uvedbi približno 15 odstotkov slovenskih zdravnikov »svobodnjakov«. V absolutnih številkah bi to pomenilo približno tisoč svobodnih zdravnikov v Sloveniji. Da lahko institut svobodnega zdravnika podraži zdravstvo, ni zanikal, a je v pogovoru za Dnevnik ocenil, da je denarja dovolj in bi z njim dobili več storitev.
Vedno je bil za uvedbo svobodnih zdravnikov
Bitenc se je za uvedbo svobodnih zdravnikov zavzemal že, ko je bil v vlogi predsednika zdravniške zbornice. »Svobodni zdravnik ne bo klasičen zasebni zdravnik, kakršnega poznamo zdaj, ampak bo zasebnik brez svojih prostorov, opreme in zaposlenih zdravstvenih delavcev, svoje delo pa bo opravljal v že obstoječih zmogljivostih javne zdravstvene službe,« je ugotavljal leta 2003. V tistem času se je zdela takšna pot že skoraj neizbežna. »Ni vprašanje, ali bomo uvedli svobodnega zdravnika specialista, ampak kako bomo to naredili in ali se lahko dogovorimo, kaj je cilj,« je menil takratni minister za zdravje Dušan Keber. V zdravstvenem resorju take poteze v njegovem mandatu kljub vsemu niso povlekli. V položaju svobodnega zdravnika je nekoč videl možnost, kako bi lahko nagrajevali izjemne zdravnike, na primer kakih deset kirurgov, je leta 2023 to razlagal Keber. Do obujene ideje, v kateri je videl poskus izboljševanja položaja najbolje plačanih zdravnikov, je bil v mandatu Bešiča Loredana Keber kritičen.
Ideja se, čeprav je sprva kazalo drugače, tudi v mandatu Golobove vlade ni prijela. Pomisleke o povzročanju dodatnih težav v javnih bolnišnicah je izražal predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj. Najbolj očitna zapuščina Bešič-Loredanovega mandata je bil interventni poskus skrajševanja vrst z neomejenim plačevanjem vseh storitev. Med velikimi zasebniki, ki so se v takratnem stresnem testu znašli posebno dobro, je bil tudi Bitenc, pri katerem je Bešič Loredan delal še v času ministrovanja. V javnih zavodih so na drugi strani tarnali o vse šibkejšem položaju in zdravnikih, ki jih ob neenakem izhodišču popoldne lažje pritegnejo zasebniki. Kljub dodatnim storitvam so se vrste predlogo čakajočih daljšale. Bešič Loredan je padel v nemilost in odstopil, njegova naslednica Valentina Prevolnik Rupel pa je zdravstveno reformo obrnila v smer, ki so ji zasebniki ostro nasprotovali.
Da se vladi Roberta Goloba z reformo ne bo izšlo ravno tako, kot si je zamislila, je bilo jasno še pred koncem lanskega leta. Z odločitvijo ustavnega sodišča je v vodo padlo prvotno omejevanje popoldanskega dela zdravnikov iz javnih zavodov pri zasebnikih. Dodatno je reformo to pomlad načela interventna zakonodaja nastajajoče vladne koalicije. V javnih zavodih so znova svarili pred negotovim položajem javnih bolnišnic in zdravstvenih domov ter pretakanjem bolje financiranih zdravljenj k zasebnikom.
Svojih pogledov nikoli ni skrival
Svoje ideje o spremembah v zdravstvu – tudi tokrat naj bi jih zdravnikom predstavil Bitenc – so po volitvah obudili v zdravniški zbornici. Poleg uvajanja svobodnih zdravnikov in vključevanja vseh razpoložljivih virov, tudi trenutnih čistih zasebnikov, je bilo po neuradnih informacijah na mizi tudi preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov v gospodarske družbe. Do takšnega preoblikovanja so imeli leta 2023 zadržke tudi nekateri v zdravniških vrstah. V razpravi je prevladovala bojazen, da bi to preveč vplivalo na izvajanje obravnav in da bi bili s tem preveč podvrženi ekonomskim dejavnikom, je tedaj pojasnila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojana Beović. V skupnih zdravniških predlogih takrat prav tako ni pristalo ukinjanje koncesij z izenačevanjem javnih zavodov in zasebnikov, za kakršnega so se zavzeli v zbornici. Tudi znotraj zdravništva so nekateri v strahu pred manj reguliranim sistemom takrat pritiskali na zavore.
Zadržanosti ob podobnih predlogih niso pokazali v strankah, ki bodo sodelovale v četrti vladi Janeza Janše. Duh, v katerem so spisali koalicijsko pogodbo, odseva želje, ki jih je ubesedil Bitenc, a niso samo njegove.
Bitenc svojih pogledov in idej ni skrival. Znan je tudi kot prvi iz prostozidarskih vrst, ki je v vlogi velikega mojstra Velike lože Slovenije javnost nagovoril na tiskovni konferenci. To se je zgodilo leta 2017. O temah, kot je zdravstvena reforma, prostozidarji med seboj nikoli ne govorijo, je takrat zatrdil, izpostavil pa je motiv blagostanja za vse. Okoliščine so danes drugačne, prihodnost, za kakršno se je zavzemal Bitenc, pa lahko vidimo v številnih alinejah nove vladne koalicije.
Blagostanje, ki ga je Marko Bitenc s svojim delovanjem spodbujal, je vseskozi pomenilo zdravniško in podjetniško svobodo. Filtri, ki so jo soočili s širšim javnim interesom, so bili pri oblasteh zdaj bolj, zdaj manj močni. Z nastajajočo vlado bodo zdravniki in podjetniki glede na trenutne indice dobili sogovornika s posluhom, kot ga še niso imeli.
