Ugotavljamo, da je zdaj pri večini ljudi v ospredju le covid-19, skrb za obvladovanje kroničnih bolezni pa so postavili na stran. Kronična bolezen, tudi hipertenzija, človeka spremlja vse življenje, a bolj ga skrbi tisto, kar se dogaja v aktualnem trenutku. Ugotavljam, da so po letu dni začeli znova razmišljati. Naše specialistične ambulante so v času karantene delale, čeprav le za nujne primere, a smo opazili, da so bili bolniki precej zadržani in niso prihajali na kontrole. Zdaj nas že sprašujejo, kdaj bi se lahko oglasili. Težava je v tem, da je v vmesnem času njihova bolezen delovala, zato imamo zdaj ogromno nezdravljenih bolnikov in napredovalih bolezni, ki so se v tem času razvile. Vse študije zadnjega leta kažejo, da so se naše življenjske navade poslabšale. Veliko je sedečega dela, premalo gibanja, veliko je nezdrave prehrane, opažamo porast telesne teže, kar pa prinese tudi slabše urejen krvni tlak. To so skrb vzbujajoče ugotovitve, bojimo se posledic.
Kaj novega ste se naučili o sovplivnosti visokega krvnega tlaka in covida-19? Kaj so pokazale medicinske študije?Prve študije so bile iz Kitajske, a vemo, da Kitajci vse rezultate prikazujejo precej drastično. Drugih podatkov ni bilo, zato v resnici nismo vedeli, pri čem smo. Njihove študije so pokazale, da je imelo veliko ljudi, ki so zboleli za sars-cov-2, kot komorbidnost navedeno hipertenzijo. Potem so Italijani zelo pametno primerjali pojavnost hipertenzije v določenem starostnem obdobju pri ljudeh, ki so zboleli za covidom, in pri tistih, ki niso. Ugotovili so, da pojavnosti hipertenzije pri obolelih v določeni starostni skupini ni več kot pri nezbolevnikih. Potrdilo se je, da je starost najpomembnejši rizični dejavnik, saj z njo narašča tudi pojavnost hipertenzije. Vsak drugi Slovenec ima povišane vrednosti krvnega tlaka, v starosti od 70 do 80 let pa obremeni do 75 odstotkov populacije.
To je veliko. Krvni tlak je odgovoren za večino srčno-žilnih zapletov, velja za tihega ubijalca. Kakšno funkcijo ima v telesu?Za normalno delovanje morajo vsa tkiva dobiti kisik in hrano, kar se prenaša s krvjo, ki teče po žilnem sistemu. Tako kot voda v ceveh mora imeti tudi kri pritisk, zato srce, volumen krvi in ožilje ustvarjajo krvni tlak, ki ga izmerimo na periferiji z nadlaktno manšeto. Pri tem dobimo dve številki. Sistolična pokaže vrednost, ki nastane, ko se srce pokrči, diastolična pa, ko se srce raztegne. Krvni tlak je potreben, da obtok normalno deluje. Kadar je previsok, začne kvariti žilje, pa tudi tarčne organe, srce, ledvice, možgane in ožilje na očesnem ozadju. Nastanejo lahko drastične spremembe in povzročijo infarkt, odpoved srca ali ledvic, poslabšanje vida, kognitivne funkcije, nastanek demence ali možgansko kap.
Kdaj govorimo o povišanih vrednostih krvnega tlaka, kako ga občutimo in kdaj moramo k zdravniku? Se krvni tlak lahko zniža sam od sebe?V zadnjih letih je bilo opravljenih ogromno študij in vse so dokazale, da krvni tlak nad določeno vrednostjo pomeni večjo pojavnost srčno-žilnih dogodkov. Temu se želimo izogniti. Za mejno velja vrednost 140/90 milimetrov živega srebra, izmerjena v ambulanti. Nad to mejo se pojavnost zapletov precej dvigne. Pri ljudeh, ki imajo dolgo časa vrednosti zvišane prek te meje, pride do reakcije telesa in do poškodb. Prav gotovo se krvni tlak sam od sebe ne bo znižal. Ob določenih dogodkih, denimo ob stresu, se lahko dvigne, a takrat ni bolezensko povišan in se v krajšem času vrne na normalo. Kadar je konstantno povišan, ga do neke mere lahko popravimo, če zamenjamo izrazito slab življenjski slog.
Polovica ljudi s hipertenzijo se sploh ne zaveda, da jo ima. Zakaj je pomembno, da jo pravočasno odkrijemo in začnemo zdraviti?Hipertenzija je res kronična bolezen, a glede na število in kakovost zdravil, ki jih imamo na voljo, je pri večini zelo dobro obvladljiva, a ne lahko. Vemo, da previsok krvni tlak pri ljudeh povzroča neljube spremembe, ne vemo pa, kako hitro se bo zgodila pomembna škoda. Pri nekaterih v nekaj tednih, mesecih, pri drugih lahko traja več let. Ker ne vemo, v katero kategorijo kdo sodi, se moramo hitro odzvati in bolezen začeti zdraviti.
Na visok krvni tlak vplivajo telesna nedejavnost, nepravilna prehrana in stres, kar je zadnje leto še pogostejše. Kako pomembna je domača kontrola?Vsako gospodinjstvo bi moralo imeti kakovosten merilnik krvnega tlaka z nadlaktno manšeto. Če je naš tlak normalen, je dovolj, da si ga merimo enkrat na pol leta, v primeru težav pa si ga je priporočljivo meriti pogosteje, dokler se ne stabilizira. Najbolje je dvakrat zjutraj in dvakrat zvečer, v sedečem položaju. Pred merjenjem se umirimo, ne smemo imeti prekrižanih nog, nadlaktno manšeto pa namestimo v višino srca. V ambulantah opažamo, da imajo ljudje povišane vrednosti krvnega tlaka zaradi razburjenja in učinka bele halje, zato je merjenje v mirnem domačem okolju še bolj pomembno. Če doma večkrat izmerimo vrednosti nad 135/85 mm Hg ali ko je povprečje več zaporednih meritev višje od te vrednosti, moramo biti že kar zaskrbljeni, si tlak večkrat izmeriti in se posvetovati z zdravnikom. Od tu naprej se po njegovi presoji začenja zdravljenje.
Predpisana zdravila je treba jemati redno in dolgotrajno. Kako poteka obravnava pacientov v vaših ambulantah?K nam prihajata dve vrsti bolnikov. Pri prvih osebni zdravniki niso povsem prepričani, ali bi uvedli terapijo ali ne, pri drugih pa krvnega tlaka ni mogoče urediti, zato potrebujejo večtirno terapijo in dodatno diagnostiko. Preverimo, ali gre za esencialno hipertenzijo, ali pa odkrijemo kakšen drug razlog zanjo. Krvni tlak se lahko poviša zaradi različnih vzrokov, zato se moramo prepričati, da bolnik ni slabokrven, da nima motnje srčnega ritma in da ni endokrinoloških vzrokov. Šele po teh preiskavah izberemo najprimernejšo terapijo. Ker so te večtirne, poskušamo izbrati tablete z več učinkovinami, ki hkrati vplivajo na več vzrokov povišanega krvnega tlaka.
Kombinirane tablete so za marsikoga olajšanje. V katerih primerih se odločite zanje in kako delujejo?Seveda so olajšanje, saj tako lahko krvni tlak znižamo z manjšim številom tablet. Terapijo pri bolniku vedno individualiziramo. Po zadnjih smernicah skušamo takšno terapijo uvesti pri večini, ker s tem že v začetni fazi zdravljenja lahko vplivamo na več komponent zvišanega tlaka. Obstaja sicer nekaj bolnikov, ki potrebujejo monoterapijo, pri večini pa uvedemo fiksno kombinacijo, saj z njo lahko dosežemo zelo majhne odmerke zdravil, ki bolniku pomagajo na hiter in pravilen način brez stranskih učinkov normalizirati tlak. Ti bolniki so pri nas pod redno kontrolo, obravnavamo jih tudi s telefonskimi posveti ali pa osebnim zdravnikom damo natančna navodila, kako naj poteka zdravljenje. Če nekdo opusti zdravljenje, začnejo znova delovati mehanizmi, ki so bili z zdravili blokirani. Krvni tlak se znova dvigne in bolnik je na začetku. Prav zato je pomembno, da zdravila jemlje redno. Je pa res, da nekateri, na primer prekomerno prehranjeni s krvnim tlakom 150/90 ali 160/90, tega lahko bistveno znižajo, če shujšajo za 20 ali 30 kilogramov in to težo obdržijo. Ko jim tlak upade, jim lahko celo ukinemo zdravila – pod pogojem redne kontrole. Za to se lahko strokovno odloči le zdravnik, bolnik ne sme samovoljno opustiti terapije. Tveganje je preveliko.
Zadnje leto je pokazalo, da je preventivna skrb za zdravje še kako pomembna, saj nihče ne ve, kdaj se bo pandemija končala. Kako vidite našo novo realnost?Mislim, da bo moralo naše življenje iti v dve smeri. Še bolj bomo morali skrbeti za svoje zdravje, saj smo doslej, v hitrem tempu življenja, na to pozabili. Medicinska stroka pa se bo morala še bolj potruditi, okrepiti in poskrbeti za nove oblike komunikacije z bolniki. Morali se bomo naučiti živeti z novo realnostjo, se navaditi na nošenje mask, fizično distanco in več denarja vložiti v zdravstvo, izboljšati pogoje dela zdravstvenih delavcev in ga primerneje ovrednotiti.
