To pa seveda ne pomeni, da se ne bomo znova srečevali s tesnobo in drugimi neprijetnimi občutki, povezanimi z naraščanjem števila okužb ter spremembo življenjskega sloga, ki nam jo narekujejo preventivni ukrepi. Lažje bodo to obdobje prebrodili tisti, ki se bodo pravočasno zavedeli pomena skrbi zase tako na telesni kot duševni ravni. »Ustrezna telesna aktivnost, higiena spanja in zdrava prehrana so v tem času še posebej pomembne. Enako je pomembna tudi skrb za duševno zdravje. Če poskrbimo za eno in drugo, krepimo svoj imunski odziv in se obvarujemo pred boleznijo in duševnimi težavami,« svetuje psihoterapevt.
Zelo verjetno nas znova čaka šola na daljavo, zraven še delo od doma. Kako naj si družina organizira dan, da bo uspešno za isto mizo reševala službo, osnovne račune, najstniško muhavost in hkrati ohranila družinsko vzdušje in toplino?»Vsekakor je to velik izziv za vso družino. Pomembno je dobro načrtovanje in jasna razporeditev časa ter delovnih nalog za vse člane družine. Za starše je pomembno, da aktivno poskrbimo tudi za svoje duševno počutje, saj bo to imelo vpliv na naše otroke. Zato staršem priporočam, da najdejo tudi čas zase, za sprostitev in udeleženost v aktivnostih, ki jih veselijo. Obenem pa tudi spodbudimo otroke, da najdejo ustrezno ravnotežje med delom in razvedrilom.«
Tesnoba in stres
V drugem valu imamo »nesrečo«, da gremo v zimo, ko bodo dnevi vse krajši, več bo teme. Pričakujete zaradi tega več tesnobe, čustvenih zlomov in drugih psihičnih težav?»V svoji psihoterapevtski praksi opažam velik vpliv trenutnih razmer na duševno počutje – to je ena glavnih tem, ki jih prinašajo klienti. Ljudje imamo temeljno potrebo po navezanosti in bližini. Prekinitev stikov z drugimi ljudmi sicer 'racionalno' razumemo, vendar naši možgani izven našega zavedanja avtomatsko zaznavajo znake ogroženosti. Izolacija lahko pri nekaterih ljudeh vodi v še večjo osamljenost. Raziskave, povezane z osamljenostjo, kažejo, da ima ta pomembne posledice tako za duševno kot telesno zdravje. Zaradi ukrepov pa se ljudje lahko bojijo za materialno varnost, saj ukrepi izolacije lahko pomenijo pomemben izpad dohodka pri mnogih posameznikih. Vpliv karantene na duševno zdravje se intenzivno raziskuje, tako da bodo učinki na duševno zdravje kmalu bolj jasni.«
Kaj zdaj doživlja nekdo, ki ima za slabo izkušnjo iz prve karantene? Lahko je šlo za nasilje v družini, nezmožnost spoprijemanja z vsemi nalogami, šolanjem otrok … Kje v tem primeru najti svetlo točko?»Pri nekaterih osebah to vzbuja močna občutja tesnobe in lahko trpijo za kroničnim stresom. Pomembno je, da se v primeru nasilja ali duševnih stisk obrnejo na ustrezne institucije in si poiščejo pomoč. V vsakem primeru pa je pomembna skrb zase z vidika duševnega zdravja – pri tem nam lahko pomaga vse, kar lahko zmanjša stopnjo stresa, seveda v okviru možnosti, ki jih imamo zaradi karantene. Lahko razmislimo: 'Kaj mi pomaga ali mi je v preteklosti pomagalo, da sem se počutil bolje, ali mi vzbujalo občutek smisla?' Nekaterim pomaga sprehod, drugim poslušanje glasbe, branje knjig, drugim sprostitvene vaje in praksa čuječnosti. Ko najdemo te aktivnosti, je pomembno, da jih aktivno vključimo v svoj vsak dan. Če pa situacija presega naše zmožnosti spoprijemanja, moramo poiskati strokovno pomoč.«
Prihaja čas sprememb
Ko pride tesnoba: jo moramo čim prej odgnati ali jo sprejeti in se z njo pogovoriti?»Pomembno je, da ne zanikamo in odrivamo svojih občutij. Kar doživljamo, je normalna reakcija na neobičajne okoliščine. Lahko si rečemo: 'Opažam, da čutim tesnobo in strah in imam negativne misli. To je normalen odziv na to, kar se dogaja. Vsi smo v tem in mnogo ljudi doživlja podobna občutja.' V naslednjem koraku pa se lahko usmerimo na aktivnost, ki jo počnemo in se nam zdi smiselna. Velikokrat pomaga čuječen stik s tem, kar se dogaja v zunanjem okolju. Ko gremo na sprehod, se lahko zavedamo narave, ki je okoli nas, zvokov …
Pomembno je tudi, da se usmerimo na stvari, ki jih lahko nadzorujemo. Koronavirusa in novic v povezavi z njim ne moremo nadzorovati, zato je pomembno, da informacije o koronavirusu spremljamo z zdravo mero, da ne bi postali preobremenjeni z boleznijo.
Če pa tesnoba ali drugi občutki začnejo posameznika ovirati v življenju in pri vsakodnevnih opravilih, predlagam, da se obrne po pomoč. V okviru NIJZ je na voljo brezplačna telefonska številka 080 5100 za psihološko pomoč, na kateri bodo ponujali podporo strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Več informacij o različnih oblikah pomoči najdete tudi na spletni strani NIJZ.«
Veliko upanja je ob prvem valu vlivalo pričakovanje, da bomo po tej izkušnji postali boljša družba, izluščili tisto, kar je zares pomembno. Koliko od tega smo po vaših opažanjih tudi zares storili?»Sam sem optimističen – verjamem, da spremembe v zavesti posameznikov vodijo sčasoma tudi do sprememb na družbeni ravni. Vsak pa mora najprej začeti pri sebi.«
