Včeraj bi morala biti skupna seja državnozborskih odborov za kmetijstvo in za zdravstvo, na kateri naj bi na zahtevo opozicijske NSi spregovorili tudi o novih prehranskih smernicah. Toda seje ni bilo, saj so jo poslanke in poslanci Svobode in Levice obstruirali. Kot razlog za bojkot so navedli golo politikantstvo, ki se ga po njihovi oceni gre predlagatelj, prav tako dejstvo, da smernice še niso usklajene, zato se jim zdi razprava o njih prenagljena in nesmiselna.

Vida Čadonič - Špelič: Očitno se je politika ustrašila stroke

Vido Čadonič Špelič, poslanko NSi ter predsednico odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ti očitki presenečajo. »V medijih sem zasledila javni pismi eminentnih prehranskih strokovnjakov, ki so se ostro odzvali na način sprejemanja novih prehranskih smernic in tudi na njihovo vsebino, ki jo je bilo mogoče za zdaj razbrati le iz dveh člankov, objavljenih v tuji znanstveni reviji. Želela sem dati možnost stroki, da v državnem zboru pojasni, kdo je pripravljal te smernice, kdo jih recenziral in kdo odobril ter ali so strokovno usklajene. Gre namreč za dokument, ki vpliva na prehrano ljudi. Smernice so tudi podlaga za obroke v javnih zavodih. Toda očitno se je politika ustrašila stroke, zato je danes onemogočila to razpravo,« je po neizpeljani seji poudarila Čadonič-Špeličeva.

- 29.02.2024 - prof.dr. Igor Pravst, direktor Inštituta za nutricionistiko Nutris //FOTO: Tomaž Skale

Med recenzenti novih prehranskih smernic je bil tudi dr. Igor Pravst, direktor Inštituta za nutricionistiko, ki pa po oddani recenziji ni prejel nobenega dogovora.

Obstrukcijski manever Levice in Svobode je presenetil tudi nekatere prehranske strokovnjake, ki so jih zmotili način sprejemanja novih prehranskih smernic, domnevno sporna vsebina tega dokumenta in njegov nedorečeni status. Doslej namreč še ni bil javno objavljen in tudi ni bil v javni razpravi, a ga je nekaj članov delovne skupine, ki je pripravljala smernice, kljub temu analiziralo v dveh člankih, objavljenih v tuji znanstveni reviji MDPI Foods.

Vtikanje politike v znanost je huda kršitev etičnih pravil

Že tako razgreto prehransko ozračje je dodatno razburkalo obvestilo uredništva te revije, da je po navedbah avtorjev omenjenih člankov njuno objavo (torej analizo neusklajenih in nepotrjenih prehranskih smernic) osebno odobril kar predsednik vlade Robert Golob. V znanosti je vtikanje politike v objavo člankov izjemno huda kršitev etičnih pravil, zato se v znanstvenih krogih sprašujejo, ali ni nemara prav to glavni razlog za koalicijski bojkot razprave o spornih prehranskih smernicah v državnem zboru.

Pri novih prehranskih smernicah bode v oči tudi to, da nastajajo v veliki tajnosti. Pripravljala jih je ožja delovna skupina, v kateri je bilo po sklepu ministrice za zdravstvo iz oktobra 2023 trinajst članov. Naknadno (maja 2024) je imenovala še razširjeno delovno skupino, katere naloga je bila pripraviti komentarje k prvemu osnutku prehranskih smernic, ki ga je pripravila ožja delovna skupina. Recenzenti so komentarje oddali, toda povratne informacije, ali jih je jagodni izbor piscev smernic upošteval ali ne, do danes niso dočakali.

Recenzentom so zalepili usta

Imajo pa recenzenti, kar zadeva gradivo, v katero so imeli vpogled kot člani razširjene delovne skupine za pripravo prehranskih smernic, zalepljena usta. Dosmrtno. V sklepu o njihovem imenovanju, pod katerega je podpisana ministrica za zdravstvo Valentina Prevolnik Rupel, namreč piše: »Vodja in člani delovne skupine so zavezani varovati podatke, za katere bodo izvedeli pri oziroma v zvezi s svojim delom v okviru delovanja te delovne skupine, zlasti smejo podatke, s katerimi so se seznanili, uporabiti samo za namen, zaradi katerega so se s temi podatki seznanili, in morajo podatke varovati kot zaupne, tako v času delovanja delovne skupine kot tudi po njenem prenehanju.«

Član razširjene delovne skupine je bil tudi dr. Igor Pravst, direktor Inštituta za nutricionistiko in eden vodilnih prehranskih strokovnjakov pri nas. »Žal imam prepoved razširjanja informacij o recenziranih prehranskih smernicah. Potrdim lahko, da sem leta 2024 v recenzijo prejel osnutek prehranskih smernic ter da sem opozoril na več resnih pomanjkljivosti dokumenta in predlagal vrsto izboljšav. V skupini za recenzijo je bilo 30 strokovnjakov, v vabilu pa sta nam bila zagotovljena sodelovanje pri usklajevanju dokumenta in tudi javna razprava o smernicah. Po oddani recenziji nisem prejel odgovora, niti nisem bil seznanjen s končno različico smernic, o kateri so člani ožje skupine za pripravo smernic poročali v znanstvenih člankih februarja 2026. Članka se nanašata na neusklajen, nepotrjen in javnosti nedostopen zaupni dokument. Glede na povzetek smernic iz znanstvenih člankov se zdi, da glavne pripombe iz moje strokovne recenzije niso bile upoštevane,« je za Dnevnik pojasnil Pravst.

“Ni potrebe, da bi imela Slovenija tako stroge prehranske smernice”

Prof. dr. Igor Pravst podpira posodobitev prehranskih smernic, moti ga pa postopek njihovega spreminjanja. Prehranske navade prebivalcev Slovenije so po njegovem mnenju doslej najtemeljiteje preučili v okviru nacionalne prehranske raziskave SI.Menu, ki je pokazala na vrsto izzivov. »Zaradi nizkih količin zaužite zelenjave in polnovrednih žit imamo prenizke vnose prehranske vlaknine. Nizek je tudi vnos rib. Po drugi strani imamo denimo visoke vnose rdečega mesa in predelanih mesnih izdelkov. Slednje prispeva tudi k previsokim vnosom natrija oziroma soli,« je ugotovitve povzel sogovornik in poudaril, da mora biti o posodobljenih prehranskih smernicah dosežen najširši strokovni konsenz. »Če smernice niso usklajene s širšo stroko, ki je ključna tudi za njihovo promocijo in izvajanje v praksi, se izgubi bistveni namen takšnega dokumenta,« je izpostavil Pravst.

Pomemben vidik nacionalnih prehranskih smernic je po njegovem tudi, da upoštevajo kontekst lokalnega okolja, saj je to bistveno za uspešno razširjanje smernic med ljudi. »Ta vidik v javnosti dostopnem povzetku osnutka smernic pogrešam, saj naše raziskave po eni strani kažejo, da pomemben del prehrane prebivalcev Slovenije temelji na živilih živalskega izvora, medtem ko delovni osnutek novih smernic temelji predvsem na rastlinski hrani,« je opozoril prof. Pravst. Meni tudi, da ni potrebe, da bi imela Slovenija tako stroge prehranske smernice, kot se nam obetajo. »Primerjava osnutka smernic s priporočili drugih evropskih držav kaže, da so pri nas predlagane najstrožje meje glede živil živalskega izvora. Globalno so najbolj znanstveno rigorozna in spoštovana nordijska prehranska priporočila, ki temeljijo na sistematičnih pregledih literature in metaanalizah, na močnih znanstvenih dokazih in epidemioloških podatkih, na transparentnem postopku priprave in širokem vključevanju stroke. Zadnja posodobitev nordijskih priporočil je, poleg vidika zdravja človeka, zajela tudi vidike trajnosti in okolja. Priporočeni vnos rdečega mesa so omejili na do 350 gramov na teden, pri čemer so priporočili zamenjavo presežnega vnosa rdečega mesa s stročnicami in ribami iz trajnostnih virov. Za primerjavo: osnutek novih slovenskih smernic je bistveno strožji, saj avtorji predlagajo omejevanje vsega mesa na največ 300 gramov na teden. Hkrati se v osnutku slovenskih prehranskih smernic priporočeni vnos rib začne pri ničli, medtem ko sodobne smernice mnogih drugih držav prav ribe uvrščajo med spodbujana živila. Španci na primer v svojih najsodobnejših smernicah trajnostne mediteranske prehrane priporočajo vsaj tri obroke rib na teden. Zelo podobno je priporočilo v nordijskih državah. Redno uživanje rib priporočajo tudi v Nemčiji,« je za Dnevnik razložil dr. Igor Pravst. x tp

Priporočamo