Po četrt stoletja pogajanj bo Evropska unija (EU) s štirimi južnoameriškimi državami (Argentino, Brazilijo, Paragvajem in Urugvajem) torej sklenila trgovinski sporazum Mercosur. Slovenska vlada ga podpira, nevladne organizacije pa ne. Poudarjajo, da bo iz Južne Amerike prihajalo več kmetijskih proizvodov, narejenih po občutno nižjih standardih, kot veljajo v Evropi. O prednostih in slabostih sporazuma Mercosur smo se pogovarjali z dr. Emilom Erjavcem.
»Za evropsko industrijo in del agroživilstva bo ta sporazum pozitiven, saj se ZDA zapirajo, Kitajska pa prodira, zato mora EU sklepati nove trgovinske sporazume, če želi ohraniti gospodarsko rast. V sporazumu je mehanizem, da če cene padejo za več kot deset odstotkov ali če se za toliko povečajo količine, obstaja možnost odprave kvot. Zame je bilo presenečenje, da so Latinskoameričani privolili v to. Z vidika trgovinskega računovodstva, kdo kaj izgubi in kdo dobi, Mercosur za evropsko gospodarstvo torej ni tako slab sporazum. Ali je to pravi način urejanja družbe, pa je drugo vprašanje, kajti z njim ne rešujemo temeljnih vprašanj razvoja človeštva, kot so podnebne spremembe, pravičnost, dobrobit živali, biodiverziteta, obstoj kmetov …« je pojasnil Erjavec.
