Prav glede tega je pomembno, da se sodbo podrobno preuči. Mnenja strokovnjakov se v tem trenutku že križajo, tudi politika stvari že interpretira na različne načine. V tem trenutku je težko reči, ali je ta rešitev več ali manj kot rešitev iz sporazuma Drnovšek-Račan. V vsakem primeru gre za zelo poseben režim, ki ni enak nobenemu predlaganemu.
Je Slovenija na tem območju proste plovbe dobila v bistvu služnostno pravico plovbe do odprtega morja?Ne, to je nekaj več. Služnostne pravice, kot jo poznamo v domačem pravu v primerih med sosedi, v pomorskem pravu ni. Ne gre za klasično služnost, gre za enak režim, ki velja na samem odprtem morju – velja pa tako za Slovenijo kot za tretje države. Ključno vprašanje, ki trenutno ni povsem jasno, je, ali to območje stika ostaja del hrvaškega ozemlja kot neko teritorialno morje. Moje preliminarno mnenje, ne da bi prej prebrala sodbo, je, da ni. Ustvarjen je neki režim, ki je ločen od hrvaškega teritorialnega morja, ki se s temi mednarodnimi vodami zmanjšuje.
Hrvaška bo na tem območju še naprej lahko določala zakonodajo oziroma pravila, ne bo pa mogla izvajati varnostnega nadzora…Tudi tukaj je treba zelo natančno pogledati, katere dele zakonodaje po razsodbi Hrvaška lahko izvaja na tem območju. Slišali smo, da bo Hrvaška lahko izvajala ukrepe pomoči ladjam ali komur koli na tem območju, ki se bo znašel v težavah. Pravniki moramo to dobro preučiti. Več v tem trenutku ne morem reči.
Kateri del te razsodbe bo mogoče po vašem mnenju prej izvajati? Bo to nova meja na morju ali na kopnem?To je odvisno od ukrepov slovenske politike. Upravno gledano lahko Slovenija izvaja vse pristojnosti na vseh območjih takoj. Kot ste videli, so na nekaterih območjih že izobesili slovenske zastave, kar je pravno dopustno. V tem trenutku ima Slovenija po mednarodnem pravu na prisojenih območjih suverenost in lahko izvaja svoje pristojnosti. Enako velja na morskem območju. Seveda pa se to ne bo začelo izvajati čez noč, ker je treba prej spremeniti relevantno zakonodajo. Ne vem, kje bi lahko predvideli več težav pri izvajanju. Ker imajo tretje države na območju stika enake pravice in svoboščine kot na odprtem morju, bi to lahko pomenilo, da imajo te države interes zagotoviti, da Hrvaška na tem območju ne bo povzročala težav pri izvrševanju razsodbe. Malo bolj, kot smo prej mislili, lahko sedaj računamo na ta mednarodni pritisk.
Iz Razkrižja že dobivamo informacije, da so prebivalci ogorčeni, da bo meja sledila katastru, ker bo to pomenilo, da je del njihovih domačij še vedno na Hrvaškem. Zakaj sodišče ni presojalo od primera do primera, temveč je vzelo splošno načelo določanje meje po katastru in tako določilo mejo na celotnih območjih?Tudi tukaj bo treba podrobno prebrati razsodbo sodišča. Videti bo treba, zakaj je sodišče enim načelom ali dokazom pripisalo večjo vrednost.
Kaj se pa lahko zgodi, če bo Slovenija pripravila vso zakonodajo, ki je potrebna za uveljavitev razsodbe, medtem ko se na hrvaški strani zaradi njihovega zavračanja razsodbe arbitražnega sodišča ne bo zgodilo nič? Lahko Slovenija na terenu enostransko uveljavi odločitev sodišča?V pravnem smislu vsekakor lahko. Vprašanje pa je, kako bo to potekalo fizično. Upam, da ne bo provokacij. V pravnem smislu ima Slovenija vse pravice, celo obveznost, da to razsodbo izvede. Temu ne bi rekla, da bi šlo za enostranska dejanja, torej izraz, ki ga radi uporabljajo hrvaški mediji. Ne gre za enostranska dejanja, saj so utemeljena na tej dokončni razsodbi.
Bi bila odločitev arbitražnega sodišča neveljavna, če bi Slovenija s silo izvedla odločitev, torej s policijo zasedla tista območja, ki so ji dodeljena, in tam povlekla razmejitveno črto?Ne. To je dovoljeno. Sodišče v sodbi poziva obe državi, da na prijateljski način izvajata razsodbo. Toda če Hrvaška ne bo izvajala razsodbe, jo bo s tem kršila. Slovenija ima po mednarodnem pravu pravico, da jo izvaja neposredno in sama.
Kakšne možnosti vidite zdaj za to, da Hrvaška privoli v uveljavitev razsodbe arbitražnega sodišča, potem ko iz Hrvaške ponovno prihajajo odklonilna stališča tako kot v preteklih dnevih in tednih?Ključno je, da slovenska država ne popušča in si diplomatsko prizadeva za dogovor in sodelovanje z Zagrebom. V svojih dejanjih in pri izvajanju sodbe mora biti odločna. Po potrebi se mora opreti na mednarodno skupnost. Če bi prihajalo do provokacij, pa obstajajo številna sredstva, s katerimi si lahko Slovenija prizadeva, da bo Hrvaška začela uveljavljati to razsodbo. To je seveda odvisno od tega, ali bo prihajalo do problemov, in če bo, do kakšnih. O tem bo takrat potreben trezen premislek.
