Skupina »zaskrbljenih in ogorčenih študentov fakultete za arhitekturo« je rektorju ljubljanske univerze Igorju Papiču poslala pismo, v katerem je opisala izkoriščanje njihovega študentskega dela. »Projektantska podjetja pri nas pričakujejo od mladih diplomantov arhitekture že tako veliko praktičnih izkušenj, da silijo študente k temu, da si jih začnejo pridobivati čim prej,« so zapisali. »Arhitekturni biroji s pridom izkoriščajo izjemno zagnanost in motivacijo študentov, ki za malo denarja rišejo pri njih dolge ure – te praviloma ob javnih natečajih, ko je časovna stiska, presegajo vse zakonske norme,« so nadaljevali.
Izkoriščevalske delovne razmere v arhitekturnih birojih, zlasti tistih z velikim ugledom, ki so za študente in mlade arhitekte dobra referenca, so problem že vsaj dve desetletji. A doslej se pritožbe še niso dotaknile akademskega dela arhitekturne stroke. Tokrat je drugače. »Pri vsej tej zgodbi dejavno sodelujejo tudi nekateri profesorji naše fakultete (na žalost številni!), ki imajo svoje arhitekturne biroje, v njih pa 'zaposlujejo' študente – nemalokrat gre pri vsem tem tudi za delo na črno,« so poudarili študentje v anonimnem pismu.
V birojih nič novega
Včeraj smo govorili z dvema poznavalcema dogajanja, ki sta pisanje študentov potrdila. Prvi sogovornik, študent arhitekture, ki ni del omenjene skupine, nam je zaupal, da je v preteklosti tudi sam delal v zasebnem arhitekturnem biroju osebe, ki je del profesorskega kadra na fakulteti za arhitekturo. Delo je bilo obsežno in zahtevno in študent nam je povedal, da se je marsikdaj počutil pod pritiskom mentorja. Plačilo je bilo nizko (pet evrov na uro), prejemal pa ga je bodisi v gotovini bodisi prek bančnega računa koga od sodelavcev, ki so imeli registrirano samostojno podjetniško dejavnost. Z imenom se naš sogovornik ni želel izpostavljati, saj še ni končal študija.
Drugi sogovornik, že izkušeni arhitekt, ki dela v enem od ljubljanskih birojev, nam je potrdil, da je angažiranje študentov v zasebnih birojih profesorjev mentorjev stalna praksa. »Tako je bilo že pred stotimi leti, v času Corbusierja, in tako je še danes,« je dejal. »Seveda pa je danes, ko gre veliko večja pozornost izkoriščanju prekarcev, to bolj sporno.« Naš sogovornik je potrdil tudi, da v različnih sicer uspešnih arhitekturnih birojih mladi arhitekti delajo na črno. Sporno se mu zdi, da mnogi posledično niso sopodpisani pod projekti, torej je kršena njihova avtorska pravica. Tudi drugi sogovornik se ni želel izpostaviti z imenom, saj je arhitekturna srenja med seboj močno prepletena in se arhitekti večinoma poznajo tudi osebno.
Prekarizacija mladih
Z univerze so nam včeraj sporočili le, da se na pismo študentov ne morejo odzvati, saj še zbirajo informacije. Skupina anonimnih študentov je pismo poslala v vednost tudi vodstvu fakultete za arhitekturo, zbornici za arhitekturo in prostor, Gibanju za dostojno delo in socialno družbo ter inšpektoratu za delo. Na arhitekturni fakulteti so v odgovoru obžalovali, da se študentje niso podpisali, saj tako fakulteta nima sogovornika. Namesto njih je vodstvo fakultete k pogovorom povabilo predstavnike študentskega sveta. »Fakulteta za arhitekturo bo ustrezne ukrepe sprejela takoj, ko opravi razgovore in v soglasju s študenti določi nujne ukrepe za transparentnejšo obliko izvajanja študijske prakse v projektantskih podjetjih,« so zapisali v odzivu.
Predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Borut Brezar pa je študentom arhitekture zagotovil, da bo »sprožil vsa pravna in druga sredstva, ki jih imamo na razpolago, da skupaj z vami priborimo normalne delovne pogoje arhitektov, ki bi morali biti samoumevni«. V sindikatu Mladi plus so opozorili, da so s spornimi praksami na področju arhitekture seznanjeni že več let, odkar so izvedli raziskavo o neplačanih pripravništvih, v okviru katere so ugotovili tudi pritožbe mladih arhitektov. »Če prekarizacijo spodbujajo tudi sami profesorji oziroma fakulteta za arhitekturo, je to sramotno,« pravi predsednica sindikata Tea Jarc. »Naloga fakultete in profesorjev je, da svoje študentke in študente izobrazi za samostojno opravljanje dela in jih pripravi na trg dela. Če se te mlade izkorišča kot poceni delovno silo in se jim ne omogoča dostojnega dela, profesorji in fakulteta izkazujejo, da menijo, da so njihove študentke in študentje na trgu dela manj vredni,« je bila ogorčena. Inšpektorat za delo se včeraj na naša vprašanja ni odzval.
