Prestolnica še zlasti ni prijazna do starejših, ki tudi po tri leta in več čakajo na posteljo v enem izmed devetih ljubljanskih domov za starostnike. Ker sodijo domovi pod državno okrilje, se na Mestni občini Ljubljana (MOL) branijo, da več kot opozarjati na prostorsko stisko, podajati pobude za gradnjo in ponujati urejena zemljišča ne morejo.
Podatkov, koliko občanov čaka na sprejem v dom, nimajo, ocenjujejo pa, da je stanje kritično in so čakalne dobe nesprejemljivo dolge. Okoli 700 občanov medtem biva tudi po domovih zunaj Ljubljane in čaka na možnost vrnitve v domače okolje.
»Na čakalnem seznamu imamo 2600 vlog, narašča tudi število posameznikov, ki bi potrebovali takojšen sprejem iz bolnišnice v dom, kar je v ljubljanski regiji praktično nemogoče,« poudarja direktorica Doma upokojencev Center Jera Grobelnik. Dodaja, da je zelo veliko zanimanje tudi za edino novo enoto s 75 posteljami v domski oskrbi, enoti za demenco in varovanih stanovanjih v Regentovi ulici, ki bo končana čez dve leti.
»V Domu starejših občanov Fužine imamo vsa leta veliko povpraševanje, lani in letos pa to skokovito narašča. V čakalni vrsti je 1492 prosilcev, med njimi se jih 321 želi vrniti v domače okolje iz drugih domov po Sloveniji,« je povedala socialna delavka Katarina Zajec.
V enoti Kolezija znaša čakalna doba za negovalne enote v dvoposteljnih sobah do 9 mesecev, za polnegovalne in stanovanjske enote pa od dve do tri leta. Trenutno imajo 1738 prošenj za sprejem, 88 je nujnih, je povedal vodja enote Viljem Dolenc. Število prošenj skokovito narašča, pred štirimi leti so jih prejeli 282, lani 672, letos zgolj do avgusta 457.
V DEOS Centru starejših Trnovo imajo 850 prošenj, približno 100 ljudi bi potrebovalo takojšnjo namestitev. Čakalna doba znaša v povprečju od tri do šest mesecev, na enoposteljno sobo je treba čakati približno dve leti, v varovani enoti pol manj, pravi direktorica centra Tinkara Godec.
»V DEOS Centru starejših Črnuče imamo 550 prošenj, približno 50 ljudi bi potrebovalo takojšnjo namestitev. Čakalna doba za enoposteljno sobo in varovano enoto znaša od enega leta do dveh let, za dvoposteljno sobo nekaj manj,« je povedala socialna delavka Romana Gajšek. Tudi v bežigrajskem domu starostnikov število prošenj strmo raste. »Čakalna doba za dvoposteljno sobo znaša eno leto, za enoposteljno pa tri leta ali več. Lani smo prejeli 17 odstotkov več prošenj kot leto prej in skoraj 40 odstotkov več kot leta 2015,« je povedala socialna delavka Tjaša Rošker in dodala, da bi 135 prosilcev posteljo potrebovalo takoj.
Oskrba na domu
Čakanje na dom pa ni edina težava starostnikov, saj zaradi staranja prebivalstva ljubljanska ponudnika vse težje zadovoljujeta tudi potrebe po socialni oskrbi na domu. Izvajata jo Zavod za oskrbo na domu Ljubljana in koncesionar Zavod Pristan, ki ob subvenciji občine uporabnikom pomoč ob delavnikih zaračunavata 4,40 evra in ob nedeljah 5,70 evra na uro.
»Z izvajalcema in s kakovostjo storitev smo zelo zadovoljni. Zavedamo pa se, da je ob težkih delovnih pogojih in plačilu, ki jima pripada, zelo težko pridobiti kader oziroma ga dolgoročno zadržati,« izpostavljajo na občini. Dodajajo, da je razmerje med ponudbo in povpraševanjem kljub evidenci zelo težko opredeliti, saj nekateri upravičenci čakajo le na povečan obseg, nekateri na storitev ob določeni uri, nekateri želijo točno določeno oskrbovalko, nekateri pa dejansko čakajo na začetek izvajanja storitve. Za pomoč na domu je občina leta 2017 namenila 2,65 milijona evrov, za (do)plačila domov za starejše (za 578 oskrbovancev z odločbo centra za socialno delo) 3,59 milijona evrov, za sofinanciranje programov socialnega varstva za starejše na javnih razpisih pa 316.000 evrov.
V mestu devet dnevnih centrov za starejše
Po mnenju mestne občine naj bi bili v Ljubljani ob njihovi podpori starosti prijazni v vseh devetih dnevnih centrih aktivnosti za starejše, ki so medgeneracijsko zasnovani. Sedem jih deluje pod okriljem mestne zveze upokojencev, eden je namenjen starejšim gluhim, naglušnim in gluhoslepim, eden pa deluje pod okriljem Doma starejših občanov Fužine. »Mreža dnevnih centrov aktivnosti za starejše, katerih idejni pobudnik smo, je po naši oceni ena najuspešnejših praks v sklopu dejavnosti za starejše, ki niso zakonsko obvezne,« pravijo na občini in dodajajo, da se v sklopu domov za starejše izvaja tudi dnevno institucionalno varstvo, ki je del državne javne službe.
V vsakem od centrov se vsak teden odvija množica aktivnosti, ki se prilagajajo željam in zaznanim potrebam uporabnikov. Voditelji posameznih aktivnosti so največkrat starejši prostovoljci, programi so zelo pestri. Poleg vsakodnevnega družabništva in medgeneracijskega povezovanja je uporabnikom na voljo veliko raznovrstnih aktivnosti za vzdrževanje psihofizične kondicije in aktivnega preživljanja prostega časa (družabne igre, umetniško ustvarjanje, kuhanje, ročna dela in spretnosti, pevski zbori, različne oblike vodenih telesnih vadb, učenje tujih jezikov in računalništva, fotografske delavnice in podobno). Na območjih, kjer tovrstnih programov še ni oziroma kjer bodo izražene potrebe ter možnosti za dodatne programe, bodo mrežo širili, napovedujejo na občini, kjer so lani za sofinanciranje programov preko javnih razpisov namenili 289.000 evrov.
Na vsakoletnih javnih razpisih občina sofinancira tudi programe socialnega varstva in varovanja zdravja nevladnih organizacij in dopolnilne programe javnih zavodov. Za 94 takšnih programov so letos namenili nekaj več kot 2,12 milijona evrov, za programe s področij socialnega varstva, zdravja, šolstva in zaščite pa so dali še dodatnih 85.700 evrov Rdečemu križu Slovenije. Na javnih razpisih, ki niso zakonska obveza, izdatno podpirajo tudi druge aktivnosti, programe in projekte, ki so namenjeni starejšim, tako s področja socialnega varstva in izobraževanja kot športa in kulture.
