Premogovnik Velenje je povišal ceno premoga, ki jo za velenjski lignit plačuje njegov edini odjemalec, Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), je v oddaji Tarča razkril dodanašnji generalni direktor, danes pa direktor premogovnika Velenje Janez Rošer. »Dogovor, ki sedaj načeloma velja, je ta, da je cena za letošnje leto 3,8 evra za gigajoul premoga,« je dejal. O kakšnem dogovoru je govoril, ni jasno, sklepamo pa, da so spremenili tripartitno pogodbo med Premogovnikom Velenje, TEŠ in Holdingom Slovenske elektrarne (HSE), ne pa tudi poroštvenega zakona.
Cena premoga, ki jo TEŠ plačuje premogovniku, je sicer resda določena (tudi) v omenjeni tripartitni pogodbi, hkrati pa je eden od ključnih pogojev, na katerem temelji poroštvo države Slovenije za 440-milijonsko posojilo, ki ga je TEŠ najel pri Evropski investicijski banki (EIB) in na podlagi katerega je bil sprejet zakon o poroštvu za projekt TEŠ 6. To je zahtevala EIB. Državni zbor je leta 2012 (v času druge vlade Janeza Janše) sprejel poroštveni zakon, ki predvideva, da bo država jamčila za posojilo pri EIB pod pogojem, da cena projekta TEŠ 6 ne bo presegla 1,3 milijarde evrov in da bo najvišja cena premoga, ki jo bo TEŠ plačeval premogovniku, 2,25 evra. Že leta 2015, v času vlade Mira Cerarja, je bilo jasno, da je takšna cena nevzdržna. Tedaj je bila cena prvič spremenjena in je do danes znašala 2,75 evra na gigajoul.
Blaž Košorok, nekdanji generalni direktor HSE in do letošnjega oktobra generalni direktor Gen energije, po izobrazbi pravnik, je zato prepričan, da mora biti zaradi višje cene premoga hkrati s pogodbo popravljen tudi poroštveni zakon. »Mislim, da s tako spremembo kršijo zakonsko zavezo, ki govori o ceni premoga. Poroštveni zakon, ki vsebuje zavezo o ceni premoga, je namreč ratificiral državni zbor. S spremembo cene, ki ni ustrezno spremenjena tudi z morebitno novelacijo poroštvenega zakona, bi tako lahko HSE kršil zakon, to pa odpira vprašanje sankcij. HSE bi moral po mojem mnenju pridobiti tudi odvezo oziroma privolitev Evropske investicijske banke, ki je dala posojilo za TEŠ 6,« je pojasnil za Dnevnik.
Znova na enak način
Toda z ministrstva za finance so sporočili, da poroštvenega zakona ne bodo spreminjali. Slednji namreč med temeljnimi pogoji poroštva »ne določa cene premoga, izražene v znesku«. Oziroma drugače, v zakonu je med pogoji za odobritev poroštva zapisana dikcija »cena premoga« brez določila, kolikšna je ta cena. »Zato novela zakona, katerega namen je zagotovitev ustavnega pogoja za izdajo državnega poroštva, ni potrebna,« so dodali. Po poroštveni pogodbi mora Slovenija kot porok obvestiti EIB o vsakem dejstvu ali dogodku, ki bi lahko vplival na izpolnjevanje obveznosti iz poroštvene pogodbe. Toda z ministrstva o spremembi cene ne bodo obveščali EIB. »Cena premoga ni element poroštvene pogodbe in ni okoliščina, ki bi vplivala na obveznost Slovenije po poroštveni pogodbi,« so pojasnili.
Kje pa je vendarle določena cena premoga – v znesku? V pogodbi o ureditvi razmerij v zvezi s projektom TEŠ 6 med TEŠ in državo. TEŠ je tako tudi v letu 2015 ceno premoga spremenil zgolj v tej pogodbi. A to ni bilo v skladu s pravili, zato je za kršitev plačal najvišjo predvideno pogodbeno kazen, 100.000 evrov. »Za nadaljnje dvige cene premoga zaradi višjih stroškov izkopavanja premoga plačilo pogodbene kazni ni več predvideno,« so povedali v HSE in dodali, da so pri »sklenitvi dogovora« o spremembi cene premoga upoštevali tudi kreditne zaveze do EIB.
