Kar nekaj pohodnikov in kolesarjev, ki so se včeraj odpravili proti slapu Rinka v Logarski dolini, je radovedno opazovalo helikopter, ki je krožil nad njimi. Za nekaj minut je brnenje potihnilo in helikopter je izginil za vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp, a že kmalu so ga lahko ponovno uzrli v zraku. Pristal je nedaleč od parkirišča pri slapu Rinka.
Helikopter Slovenske vojske je včeraj nad Logarsko dolino brnel s posebnim namenom. Vojska je Planinski zvezi Slovenije priskočila na pomoč pri helikopterskem prevozu gradbenega materiala na Okrešelj. Tam namreč že potekajo pripravljalna dela za gradnjo novega planinskega doma.
Gradbišče skoraj 1400 metrov visoko
Priljubljeni Frischaufov dom nad Logarsko dolino je sredi lanskega novembra pogorel do tal. Pogorišče starega doma so člani Planinskega društva (PD) Celje Matica, ki je Frischaufov dom upravlja, pospravili že spomladi. Konec julija so v društvu nato pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo novega doma. Ker je na gradbišče 1369 metrov nad morjem treba prepeljati precej gradbenega materiala, so pripadniki Slovenske vojske približno tono težke kose za temeljno ploščo včeraj iz doline prepeljali s helikopterjem. Kot je pojasnil poveljnik 151. helikopterske eskadrilje podpolkovnik Igor Lanišnik, so iz Logarske doline prepeljali približno 30 ton gradbenega materiala, z vsakim poletom pa premagali 650 metrov nadmorske višine. »Najtežji del je odlaganje gradbenega materiala na zelo omejenem terenu v visokogorju. Pozorni moramo biti tudi na tovorno žičnico, ki prav tako pelje na vrh. Okoliščine zahtevajo maksimalno osredotočenost,« je poudaril podpolkovnik Igor Lanišnik.
Na vprašanje, ali bi lahko pomagali tudi pri gradnji planinskih domov na višji nadmorski višini, je sogovornik nekoliko v šali, nekoliko pa zares pripomnil, da je zanje meja le nebo. Ob tem je pojasnil, da lahko s helikopterskim prevozom pomagajo tudi na najvišjih in najbolj zahtevnih terenih, mora pa biti tam dovolj prostora, da lahko helikopter pristane oziroma prisloni smučko ali kolo.
V novi koči prostor za 50 planincev
Peščena zaplata na Okrešlju medtem že nakazuje, kje bo stal nov planinski dom. Da ne gre za običajno gradbišče, razkriva čudovit razgled z ledeniške krnice na sosednje vrhove, kot je denimo 2532 metrov visoka Skuta. V razgledih bodo najprej uživali delavci, ki bodo na Okrešlju gradbena dela začeli predvidoma čez dva tedna. »V jesenskem obdobju bodo potekala osnovna gradbena dela, pozimi pa bi lahko izbrali izvajalca za gradnjo konstrukcije,« je načrte predstavil generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko, ki se nadeja, da bi gradbince na Okrešlju lahko prvi obiskovalci doma zamenjali v manj kot dveh letih.
Projekt gradnje doma na Okrešlju bo stal približno milijon evrov. Dom bo arhitekturno zasnovan nekoliko drugače od prejšnjega, saj bodo sledili sodobnim smernicam, pri gradnji pa bodo upoštevali vse zdajšnje predpise. Kuhinja, kot je bila prejšnja, zdaj na primer ne bi bila več ustrezna. V domu bo lahko prespalo približno 50 planincev, sobe pa bodo nekoliko manjše. »Dve sobi bosta družinski, nekaj jih bo s štirimi posteljami. Bomo pa ohranili tradicionalna skupinska ležišča, ki planinskim kočam tudi pritičejo,« je pojasnil Matej Planko.
Zagorelo zaradi napake v napeljavi
Priljubljeni dom na Okrešlju je zagorel novembra lani, v preiskavi pogorišča pa so celjski kriminalisti nedavno ugotovili, da je tuja krivda za požar izključena in da so ognjeni zublji Frischaufov dom najverjetneje uničili zaradi napake na električni napeljavi. Okrešelj obiščejo skorajda vsi, ki se namenijo do slapa Rinka, obenem pa je to izhodiščna točka za obisk Kamniškega sedla, Brane, Turske gore, Skute, Rinke, Savinjskega sedla in Mrzle gore. Kočo so slovenski planinci na Okrešlju postavili že leta 1908.
Nesreča je bila hud udarec tudi za PD Celje Matica. Oktobra 2017 so namreč ostali že brez Kocbekovega doma na Korošici. Ta je pogorel zaradi malomarnosti poljske planinke, ki je na plinski gorilnik namesto vode pristavila petrolej. V hipu je zagorelo, ogenj pa se je nato razširil na vso stavbo.
