Četrto Janševo vlado sestavljajo SDS, Demokrati ter trojček NSi, SLS in Fokus, podprli pa so jo tudi poslanci Resnice in poslanca narodnih skupnosti. V novi ministrski ekipi je 15 ministric in ministrov. SDS ima sedem ministrskih mest, Demokrati tri, NSi štiri, Fokus eno, SLS pa kljub sodelovanju v koaliciji nima ministrskega kandidata.
Iz kvote SDS bodo ministri Andrej Šircelj za finance, Franci Matoz za notranje zadeve in javno upravo, Tone Kajzer za zunanje in evropske zadeve, Borut Rončević za izobraževanje, znanost in mladino, Polona Rifelj za okolje in prostor, Ignacija Fridl Jarc za kulturo ter Suzana Lep Šimenko kot ministrica brez resorja za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Demokrati v vlado pošiljajo Anžeta Logarja, ki bo vodil ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, Tadeja Ostrca, ki prevzema zdravje, in Mihaela Zupančiča, ki bo vodil pravosodje. Iz vrst NSi prihajajo Jernej Vrtovec za infrastrukturo in energetiko, Valentin Hajdinjak za obrambo, Janez Cigler Kralj za kmetijstvo ter Mateja Ribič za demografijo, družino in socialne zadeve. Fokus bo zastopala Monika Kirbiš Rojs kot ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj.
Vladna ekipa je dobila dva glasova manj, kot jih je Janša prejel pri glasovanju o mandatarju. Od pričakovane podpore je umanjkal glas poslanca SLS Srečka Ocvirka, člana koalicijske poslanske skupine NSi, SLS in Fokus, ki naj bi mu zatajila glasovalna naprava.
Janša napovedal »dolgočasen mandat«
Janša je v državnem zboru novo vlado predstavil kot izkušeno ekipo, ki si želi »sistematičen in dolgočasen mandat«. Kot ključne težave države je izpostavil javnofinančni primanjkljaj, razbohoteno birokracijo, centralizacijo, neučinkovito organizacijo države in dvojne vatle pri obravnavi korupcije.
V poznejšem odgovoru opoziciji je zavrnil ocene, da odhajajoča vlada državo zapušča v zelo dobrem stanju. Pri tem je opozoril na podatke fiskalnega sveta, po katerih je državni proračun v prvih petih mesecih letošnjega leta ustvaril skoraj 900 milijonov evrov primanjkljaja. Kritičen je bil tudi do rasti stroškov dela v javnem sektorju in plačne reforme, za katero je dejal, da je bila podcenjena za najmanj pol milijarde evrov.
Opoziciji je napovedal vabilo k partnerstvu za razvoj oziroma partnerstvu za uspešno Slovenijo. Hkrati je v odgovoru Robertu Golobu dejal, da nova oblast ne bo čistila golobistov, kot naj bi prejšnja oblast čistila janšiste, bo pa ločila dobro od slabega in slabe ukrepe odpravljala ali popravljala.
Golob o normalnosti, opozicija o ideoloških bojih
Robert Golob je v razpravi strnil zapuščino svoje vlade in kot največji dosežek izpostavil, da so v državo vrnili normalnost, stabilnost in mir. Mir je povezal z dostojnim preživljanjem starosti, dostojnimi plačami, stanovanjsko politiko za mlade, pravico do mirnega protesta in zagovarjanjem mednarodnega prava. Novo vlado je pozval, naj enotnega plačnega sistema v javnem sektorju ne podira brez socialnega dialoga.
Opozicijske stranke Svoboda, SD ter Levica in Vesna nove vlade niso podprle. Vladi so očitale namero po odpiranju ideoloških bojev, nevarnost privatizacije javnih sistemov, slabitev socialne države, pomanjkanje socialnega dialoga in politično lojalnost pri izbiri nekaterih ministrov. V Svobodi so opozorili, da Slovenija ni plen, ki se ga razdeli med prijatelje in financerje, v SD so bili kritični do združitve resorjev gospodarstva in dela, v Levici in Vesni pa so opozorili na tveganje, da bodo ukrepi nove vlade zgrešili svoje cilje.
Koalicijski poslanci so na drugi strani poudarjali, da država potrebuje stabilno in operativno vlado, manj birokracije, odgovorno porabo javnega denarja, močnejše gospodarstvo, krajše čakalne dobe in odločnejši boj proti korupciji.
Čestitke predsednice in primopredaja poslov
Po glasovanju je sledila primopredaja poslov. Golob je Janši čestital za izvolitev in prevzem odgovornosti za državo ter mu zaželel srečo, modrost in preudarnost. Poudaril je, da je Slovenija danes varna in stabilna država, »skupnost, v kateri je lepo živeti in ki ima pred sabo svetlo prihodnost«.
»Država nam ostaja, čeprav se vlade menjamo,« je dejal Golob in dodal, da si želi, da bo Slovenija ostala v dobri kondiciji tudi takrat, ko jo bodo prevzeli nazaj. Janša se mu je zahvalil za čestitke in dobre želje, pa tudi odhajajoči vladi »za stvari, ki so bile dobro narejene«. Za tisto, kar je šlo po njegovih besedah v napačno smer, je napovedal popravke.
Primopredaja na premierski ravni je bila po Janševih besedah šele začetek, saj bodo ministrice in ministri posle po resorjih večinoma prevzemali v petek. »Pred Slovenijo je lahko dobra prihodnost pod pogojem, da bomo sposobni izkoriščati vse potenciale in da bomo pri tem sodelovali,« je dejal novi premier.
V DZ prihajajo nadomestni poslanci
Z imenovanjem ministrov se bodo spremenile tudi poslanske vrste. Suzano Lep Šimenko bo v poslanskih klopeh nadomestil Luka Simonič, Jerneja Vrtovca in Janeza Ciglerja Kralja bosta nadomestila Andrej Černigoj in Janez Beja, Tadeja Ostrca pa Marko Kušar. Janšo je po izvolitvi za mandatarja v poslanskih klopeh že nasledila Maruša Babnik.
Nekaterim članom nove vlade bodo prenehale tudi funkcije v delovnih telesih državnega zbora. Cigler Kralj ne bo več podpredsednik odbora za kmetijstvo, Lep-Šimenkova ne bo več podpredsednica odbora za finance, Ostrc pa ne bo več podpredsednik odbora za zdravje in član komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
Politični dan se je tako začel z Janševo željo po dolgočasnem mandatu, nadaljeval z ostro parlamentarno razpravo in končal s potrditvijo nove oblasti, primopredajo poslov in začetkom dela četrte Janševe vlade.