Ko so odzveneli še zadnji takti slovenske himne, se je v državnem zboru tudi uradno začel delovni dan, ki je trajal vse do večera. Na sporedu je bila ustanovna seja državnega zbora, ki jo je odprl najstarejši izvoljeni poslanec Franc Križan iz vrst Demokratov. V svojem uvodnem govoru je bil optimističen. Po njegovih besedah poslanci začenjajo poglavje, v katerem se bodo med seboj strpno poslušali, pogovarjali, dogovarjali, upoštevali in spoštovali. To bi držalo tudi prvi dan, če bi za začetek vsi priznavali legitimnost rezultatov na minulih volitvah. Če so prvi dan novega poglavja slovenske politike nekateri začeli z nekoliko kislim obrazom, so drugi v službo prišli veliko bolj vedri in celo optimistični.
Od slikopleskarstva do poslanske klopi
Na hodniku smo ustavili Katjo Kokot iz vrst stranke Resnica, ki se je po hodnikih parlamenta prvič sprehodila kot poslanka. »Trenutno na najbolj vroča vprašanja še nimamo odgovorov,« je dejala. Svoj prvi delovni dan je opisala kot bolj naporen, kot bodo najverjetneje drugi, predvsem zaradi medijske prisotnosti. »Nam to nastopanje in slikanje nista blizu. Mi smo tu zato, da bi delali. Smo v službi javnosti in prav je, da javnost ve, kdo smo, kako izgledamo, in da tudi spremlja sam demokratični proces.« Pri tem je dodala, da je vzdušje optimistično. Njen strankarski kolega Aleksander Štorek, ki je bil presenečen nad svojo izvolitvijo, je z velikim nasmehom povedal, da se zanj začenja tretje življenjsko obdobje. Kot upokojeni slikopleskar, ki je bil desetletja navajen fizično bolj živahnega dela, je dejal, da bo sedenje v klopeh državnega zbora zagotovo velika sprememba, tako glede načina dela kot na splošno glede spremenjenega življenjskega ritma.
Asi v rokavih
Tudi generalni sekretar stranke Gibanje Svoboda Matej Grah je bil precej pozitivno naravnan. Na hodniku smo ga ujeli reči: »Zunaj je čudovit dan. Upam, da bo čudovit dan tudi za demokracijo.« Resda takrat še ni bila ura nekaj do treh popoldne, ko so se zunaj z vihrajočimi slovenskimi zastavami že začeli zbirati udeleženci tako imenovanega »velikega protikorupcijskega shoda«, katerega glavni obraz je bil Aleš Primc. Če že ne poslanci v dvorani državnega zbora, pa so bili vsaj uslužbenci na recepciji primorani poslušati glasbo in nagovore, ki so iz zvočnikov na Trgu republike bučali v hram demokracije.
Prvi dan novoizvoljene sestave parlamenta seveda ni minil brez špekulacij in (vsaj navidezno) skritih asov v rokavih. Borut Sajovic iz Gibanja Svoboda je na vprašanje, ali ima leva sredina kandidata za predsednika državnega zbora, odgovoril: »Če je treba, jih imamo tudi štirideset.«
Čas se vleče
Med tretjo pavzo smo ulovili še Luko Gorška is vrst Socialnih demokratov, ki je bil v parlament izvoljen prvič. Vprašali smo ga, kako bi človeku z ulice, ki si ne zna najbolje predstavljati, kako je videti delovnik v parlamentu, razložil utrip dogajanja. »Veliko gre časa in očitno se vmes jemlje veliko pavz. Upam, da bodo vsaj razprave in vse ostalo, kar pride, produktivni ter da bomo prišli do nekega cilja. Vzdušje je sicer v redu, je pa prisoten določen pritisk, glede na to, da ima danes vsaka stranka svojo računico.« Še preden je bil znan predsednik državnega zbora, je Luka Goršek v pozitivnem duhu dodal: »Verjamem, da bodo vsi poslanci in poslanke vedeli, kaj so njihove dolžnosti, in da tudi danes izberemo nekoga, ki bo dobro vodil ta hram demokracije.«
Tisti, ki so se med številnimi pavzami hoteli okrepčati, jim ni bilo treba daleč. Nekaj stopnic nižje jih je čakala menza, kjer hrana ni bila prav nič protokolarna, kot bi si morda kdo predstavljal. Ni bilo kaviarja ali kakšnega jastoga, temveč običajna, krepka kuhinja. Na jedilniku so lahko med drugim izbirali med špikano govedino v divjačinski omaki s svaljki ali ocvrtim sirom s tatarsko omako in popečeno zelenjavo. Vsaj hrana je v parlamentu lepo prebavljiva, če že prihajajoče odločitve ne bodo.