V drugem poskusu je uspela izvedba seje komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Komisija je imela na dnevnem redu predstavitev informacij Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) glede morebitnega vpliva tretjih držav, predvsem Rusije in Izraela, na suverenost in nacionalno varnost Slovenije.
Predsednica Knovsa Janja Sluga (Gibanje Svoboda) je v pojasnilih za odložitev seje zapisala, da jim vlada ni posredovala zahtevanega gradiva o izredni naturalizaciji Viktorije Krivolucke, prijateljice predsednice države Nataše Pirc Musar. »Glede na to, da je bilo izjavljeno, da je bila gospa ob pridobitvi državljanstva varnostno preverjena, želi zdaj Knovs pogledati, ali je bilo dejansko tako in kaj je bilo preverjeno,« je pojasnila Janja Sluga.
Vlada je na njeno zahtevo odgovorila odklonilno. »Kar lahko rečem, je to, da je več kot očitno, da se nekdo nečesa boji,« je bila kritična Janja Sluga. »Knovs je pristojen za nadzor nad delom Sove in policije. Ta nadzor bo vestno tudi opravljal, sejo pa več kot očitno poskuša nekdo na vsak način onemogočiti ali pa vsaj zavlačevati.«
Predsednica komisije je ponovno zaprosila za ta gradiva, za katera ocenjuje, da so nujno potrebna za nadzor. Do ponedeljka jih ni dobila, danes pa je, kot je pojasnila, prejela le del gradiva, ki se nanaša izključno na oceno varnostnih tveganj obeh služb, ki sta bili v postopku pridobitve državljanstva prijateljice predsednice republike Viktorije Krivolucke zaprošeni za mnenje. »Dobili smo dva obrazca o varnostni oceni, in to je čisto premalo za neko verodostojno oceno stanja,« je opozorila Janja Sluga in dodala, da niso prejeli ostale dokumentacije, ki je po njenih besedah navadno sestavni del odločanja o pridobivanju slovenskega državljanstva. »Šele, ko bomo ta del gradiva prejeli, bomo lahko naredili oceno,« je dejala.
Knovs tako danes razprave o morebitnih vplivih Rusije in Izraela na suverenost Slovenije ni dokončal. Nadaljeval jo bo, ko od vlade prejme preostanek gradiva, kar bi lahko bilo po oceni predsednice Knovs konec naslednjega tedna.
Iz vlade so nas preusmerili k Matozu
Dnevnik je še pred Knovsom, to je 18. avgusta, uradu vlade za komuniciranje (Ukom) in notranjemu ministrstvu poslal novinarska vprašanja ter v skladu z določili zakona o dostopu do informacij javnega značaja zahteval dokumentacijo, na podlagi katere je bil podan predlog, vlada pa je nazadnje soglašala s sprejemom Viktorije Krivolucke v slovensko državljanstvo.
Na zahtevo je odgovoril Sebastijan Jeretič, vršilec dolžnosti direktorja Ukoma. V reševanje je ni odstopil generalnemu sekretariatu vlade, temveč ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo (MNZJU), ki ga vodi Franci Matoz. V obrazložitvi je navedel, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolagajo, in zapisal, da ta dokumentacija sodi v delovno področje notranjega ministrstva.
Ministrstvo o zahtevi še ni odločilo. Pred tem se je že ekspresno odzvalo na podobno zahtevo, ki jo je dan za Dnevnikom poslal portal Siol. Odgovor je podpisala Iris Jeglič, direktorica Urada za upravne notranje zadeve. Direktorica po podatkih ministrstva ni v sorodu z Romanom Jegličem, dolgoletnim partnerjem Krivolucke.
Pojasnila je, da lahko slovensko državljanstvo z naturalizacijo pridobi polnoletna oseba, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov. Pri tem se upošteva njen izjemen prispevek k razvoju Slovenije in k povečanju mednarodnega ugleda oziroma prepoznavnosti Republike Slovenije. Kot je znano, je Krivolucka te pogoje izpolnila z igranjem bovlinga.
O razkritju osebnih podatkov bo odločala vlada
V dopisu navaja direktorica Jeglič, da ministrstvo razpolaga z zahtevanimi informacijami, vendar so te varovani osebni podatki. »Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v skladu z drugim odstavkom 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), po katerem se osebni podatki lahko posredujejo, če zainteresirana oseba dokaže, da je javni interes glede razkritja podatkov močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije,« je zapisala direktorica Jeglič. Če se je Siol zatem skliceval na prevladujoč javni interes za razkritje, bo morala odločitev o razkritju nato sprejeti vlada. Obenem bo ministrstvo kot stransko udeleženko pozvalo Krivolucko, da bo dobila priložnost za izjasnitev. Dnevnik podobnega dopisa MNZJU doslej še ni prejel. Ministrstvo je na zastavljena novinarska vprašanja odgovorilo šele po pretečenem zakonskem roku in po pritožbi zaradi molka organa. Odgovori so skopi, na polovico vprašanj niso odgovorili, češ da jih obravnavajo v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja.
Ministrstvo je med drugim razkrilo že znano dejstvo, da je bila Viktorija Krivolucka sprejeta v državljanstvo marca 2016 z naturalizacijo. Konkretno kateri resor je bil predlagatelj njenega sprejetja v državljanstvo Republike Slovenije? »Predhodno mnenje o izpolnjevanju meril za ugotavljanje nacionalnega interesa je na podlagi uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije podalo ministrstvo, pristojno za šport,« je odgovorilo MNZJU.
To je bilo tedaj ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Ministrica v vladi Mira Cerarja je bila Maja Makovec Brenčič. Bivši predsednik vlade se konkretnega primera ne spominja. To niti ni presenetljivo; sprejetja v državljanstvo na vladnih sejah pogosto potekajo brez vsebinske razprave, ker se predpostavlja, da je gradivo že predhodno vsebinsko usklajeno. Vsekakor pa ga čudi, da vlada naj ne bi razpolagala z gradivom. »Možno je, da je pod različnimi vladami to administrativno različno urejeno. Če ne drugega, bi morali imeti podatek o tem, na kateri seji je bila ta točka obravnavana in kje je shranjeno priloženo gradivo,« pravi Miro Cerar.
Sejo je predsednica Knovsa sklicala po Dnevnikovih razkritjih o povezavah med Viktorijo Krivolucko in Romanom Jegličem, nekdanjim namestnikom direktorja takratne Varnostno-informativne službe (VIS), ki se je sredi 90. let umaknil v Rusijo. Pred sklicem seje se je zapletalo tudi z vabilom Sovi, je poročala STA. Ta je Knovs sprva obvestila, da se njen direktor Janez Stušek seje ne bo mogel udeležiti, in je prosila za preložitev. Ob vztrajanju pri sklicu seje je Stušek vendarle potrdil udeležbo.
Na dnevnem redu tudi Kurzev Dream Group
Knovs zanimajo tudi odnosi med SDS in paraobveščevalci izraelske družbe Black Cube, ki so večkrat obiskali sedež SDS v Trstenjakovi ulici v Ljubljani. Obiske je potrdila tudi Sova. Zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev je bilo na ustavno sodišče vloženih več ustavnih pritožb. Predsednik vlade Janez Janša se je kasneje sestal tudi z nekdanjim avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzem, ki naj bi po poročanju medijev kot poslovnež in predsednik izraelskega podjetja Dream Group lobiral za izraelska kibernetska orodja.
Knovs je na ponedeljkovi seji sprejel še več sklepov. Od Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) zahtevajo dokumentacijo, ki jo je v zadnjih štirih letih posredovala policiji in pristojnemu tožilstvu in se nanaša na morebitne vplive Rusije in Izraela na suverenost in nacionalno varnost Republike Slovenije. Od Generalne policijske uprave pričakuje vso dokumentacijo, ki jo je policija v zvezi z zadevo Black Cube posredovala pristojnemu tožilstvu. Člani so sprejeli tudi sklep, da jim Sova in obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo posredujeta vse informacije, ki so jih zbirali in vrednotili o načrtovani vzpostavitvi izraelskega veleposlaništva, vključno z morebitno izmenjavo podatkov za prepoznavo morebitnih varnostnih tveganj.