Kot so za STA navedli na ministrstvu, je minister po seji vlade prejšnji teden že pojasnil, da so bile spremembe proračuna za letos sprejete novembra lani, ko na finančnem ministrstvu še niso bili seznanjeni, da je poteka novi izračun minimalnih življenjskih stroškov in da namerava ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagati dvig minimalne plače na 1000 evrov. Posledično so na ministrstvu za finance pri pripravi proračuna predvideli zvišanje minimalne plače v višini inflacije, in ne v višini 15,97 odstotka, kot bo sedaj, so dodali.
»Ker smo v začetku leta in s tem izvrševanja proračuna, bomo proračunske uporabnike opozorili, da bodo manjkajoča sredstva morali zagotoviti znotraj sprejetih okvirov,« so še pojasnili na ministrstvu. Ob tem pa so poudarili, da splošna proračunska rezervacija za vse uporabnike za vse leto znaša pet milijonov evrov, zato nanjo ne gre računati.
Podrla so se plačna razmerja
Ob dvigu minimalne plače pa se v javnem sektorju že postavljajo tudi vprašanja posledic za plačna razmerja ter kompresije v spodnjem delu plačne lestvice. V novem plačnem sistemu javnega sektorja naj namreč nihče ne bi imel osnovne plače, nižje od minimalne.
Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju namreč v 15. členu določa, da se javnega uslužbenca, ki bi bil sicer uvrščen v plačni razred, katerega vrednost je nižja od minimalne plače, uvrsti v prvi plačni razred, katerega vrednost je enaka ali višja od minimalne plače.
Ob minimalni plači 1000 evrov neto oziroma 1482 evrov bruto bo pod njo po novem prvih šest plačnih razredov. V sindikatih javnega sektorja, kjer sicer zvišanje minimalne plače pozdravljajo, so zato vladni strani na zadnjih krovnih pogajanjih že podali pobudo za sestanek, da skupaj pogledajo, kako bo to vplivalo na razmerja pri plačah, da ne bi prišli v podobno situacijo, kot je bila pred prehodom v novi sistem, ko so bila razmerja porušena.
Ministrstvo: Plačne kompresije bo manj
A na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da sedanji plačni sistem v primerjavi s prejšnjim ne bo več povzročal takšne kompresije plač kot posledice dvigov minimalne plače, saj zakon predvideva usklajevanje celotne plačne lestvice z inflacijo, in sicer pod določenimi pogoji tudi v prehodnem obdobju.
Spomnili so tudi, da so se s sindikati dogovorili, da bodo »najmanj enkrat na štiri leta preverili razmerje med minimalno plačo in vrednostjo plačnih razredov plačne lestvice ter izvedli pogajanja, v katerih se bodo dogovorili o ustreznem razmerju med minimalno plačo in vrednostjo prvega plačnega razreda, s tem pa tudi o ustrezni prilagoditvi celotne plačne lestvice«.
Prva pogajanja o navedeni vsebini bodo skladno z dogovorom februarja 2028, ko bo znan podatek o vrednosti minimalne plače za leto 2028. »Reševanje kompresije plač namreč zahteva celovit in premišljen pristop, ki vključuje pregled plačne lestvice, razmerij med posameznimi razredi in vrednotenja delovnih mest,« so navedli.
Po podatkih iz informacijskega sistema za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju – ISPAP za lanski oktober je v prvih šest plačnih razredov uvrščenih 15.371 javnih uslužbencev, v sedmi plačni razred pa bi bilo glede na te podatke po novem uvrščenih 18.458 javnih uslužbencev.
Letos še dva plačna dviga
V letošnjem letu sta sicer predvidena še dva plačna dviga v okviru plačne reforme, in sicer s 1. junijem in 1. decembrom. Plače se takrat ne bodo dvignile vsem, saj so nekateri celotno povišanje že dosegli z dvigoma v lanskem letu. Kar zadeva usklajevanje z inflacijo, pa letošnje leto še sodi v prehodno obdobje, za katero so usklajevanje predvideli, če rast cen življenjskih potrebščin preseže določen odstotek.
Tako zakon predvideva, da se plače v javnem sektorju v letu 2026 uskladijo pod pogojem, da rast cen življenjskih potrebščin v letu 2025 preseže 1,8 odstotka. V tem primeru se z aprilom vrednost plačnih razredov plačne lestvice in osnovnih plač javnih uslužbencev uskladi v višini razlike med dejansko rastjo cen življenjskih potrebščin v letu 2025 in 1,8 odstotka. V novem sistemu, prvič v letu 2029, pa naj bi se plače vsako leto uskladile v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, razen če do 1. aprila ne bi sklenili drugačnega dogovora.
Po podatkih statističnega urada s konca lanskega leta so se cene življenjskih potrebščin decembra v medletni primerjavi zvišale za 2,7 odstotka.