»Zakonodaja gre v smeri birokratske razbremenitve, poenostavitve in pohitritve postopkov,« je mantro novega gradbenega zakona in novega zakona o urejanju prostora, ki ju je potrdila vlada, povzel okoljski minister Andrej Vizjak. Za oba zakona po njegovih besedah velja, da bistveno ne spreminjata obstoječega sistema, ga pa na podlagi izkušenj iz zadnjih let dopolnjujeta. Minister pričakuje, da bosta zakona pred poslanci jeseni, spremembe pa bi nato lahko v praksi zaživele z začetkom prihodnjega leta.
Na področju gradbene zakonodaje je ena ključnih novosti možnost pridobitve gradbenega dovoljenja po skrajšanem ugotovitvenem postopku v roku 30 dni. To bo po besedah Vizjaka mogoče v »razmeroma neproblematičnih primerih«. »Tam, kjer bodo investitorji pridobili vso potrebno dokumentacijo in dokazila o pravici graditi ter nihče od stranskih udeležencev gradnji ne bo nasprotoval, bo mogoče gradbeno dovoljenje pridobiti v instrukcijskem roku 30 dni,« je dejal.
Poenostavitev se obeta tudi pri pridobivanju uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše, pri katerem bo poslej potrebna zgolj izjava nadzornika, da je bila gradnja skladna s projektno dokumentacijo in izpolnjuje bistvene zahteve.
»Pri tem pa ne bo potrebno, da je dokončan ovoj stavbe oziroma fasada. To bo investitor dolžan urediti v naslednjih treh letih,« je spremembo glede pridobivanja uporabnega dovoljenja pojasnil minister za okolje Andrej Vizjak. S to poenostavitvijo želijo po njegovih besedah predvsem na podeželju, kjer je gradnja tradicionalno daljša, omogočiti vselitev že pred končano fasado.
Novi gradbeni zakon bi omogočil tudi, da lahko investitor na lastno odgovornost začne gradnjo še pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, in sicer v primeru objektov, ki ne potrebujejo okoljske presoje. Predvidena je tudi uvedba pojma »manjša rekonstrukcija«, kar naj bi po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za okolje Roberta Rožaca premostilo vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo. Pod pojem manjše rekonstrukcije naj bi sodila dela, kot so dograditve odprtih stopnišč, dvigal in manjših nadstreškov. Za ta dela ne bo treba pridobiti gradbenega dovoljenja, zadoščala bo že izjava strokovnjaka.
Novost je tudi širitev nabora začasnih objektov, ki se jih lahko postavi brez gradbenega dovoljenja. Takšen primer je začasen objekt za skladiščenje, ki ga bodo podjetja za obdobje do treh let lahko postavila na svojem dvorišču poleg obstoječih objektov.
Bodo pognali »začasni« objekti?
Plačilo komunalnega prispevka po predlogu zakona ne bo več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, ampak se ga bo odmerilo pred začetkom gradnje. Do te spremembe so bili kritični zlasti v Skupnosti občin Slovenije, kjer so opozarjali, da je komunalni prispevek pomemben izvirni dohodek občin, s katerim se financirata gradnja in vzdrževanje komunalne opreme. Če plačilo komunalnega prispevka ne bo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, bodo ta sredstva ogrožena, občine pa bodo morale zalagati svoja sredstva in morda celo sprožati izterjavo sredstev, so opozarjali. Na okoljskem ministrstvu so občine mirili, da do spremembe v praksi ne bo prišlo, dokler ne bo vzpostavljen poseben prostorski informacijski sistem, ki bo omogočil preglednost postopka in plačanih obveznosti, brez katerih pa ne bo mogoče stopiti v naslednjo fazo gradnje.
Kritike so se vrstile tudi zoper nekatere druge načrtovane spremembe. »Zakon o urejanju prostora deklarativno ohranja vsa pomembna načela krovne ureditve, dejansko pa skupaj z novim gradbenim zakonom gospodarski in zasebni iniciativi pri posegih v prostor dopušča mnogo izjem in ovinkov, ki bodo povzročali erozijo sistema,« je že pred časom opozorila Senka Šifkovič Vrbica z Inštituta za politike prostora. Kot problematično je med drugim izpostavila možnost gradnje začasnih objektov brez gradbenega dovoljenja. »Pri tem ne govorimo o provizoričnih, ampak o zidanih objektih. Kako bodo inšpektorji te objekte zasledili in kdo jih bo odstranil?« se je spraševala.
