Pediatri vse pogosteje poročajo o resnih težavah otrok zaradi uporabe zaslonskih naprav (v nadaljevanju zaslonov), zlasti v govoru in komunikaciji. »Otroci se ne znajo igrati, igrače primejo in odvržejo, redko vzpostavijo očesni stik. Ko nekaj hočejo, tja vlečejo starše, če jim kaj ni prav, kričijo. Besed imajo malo, razvojno zaostajajo,« opaža pediatrinja Nevenka Zavrl, »toda ti otroci, stari od 18 mesecev do 2 let, znajo šteti po angleško ali povedati barve po angleško. Risanke namreč gledajo tudi po več ur na dan.« Porast resnih težav v psihičnem zdravju, še posebej po izbruhu korone, strokovnjaki opažajo tudi pri mladostnikih. Motnje hranjenja denimo so se po opažanjih nevladnih organizacij za pomoč mladim povečale za 50 odstotkov, število otrok, ki pridejo po pomoč zaradi samopoškodovalnega vedenja ali samomorilnih misli, pa se je podvojilo.
Pediatri iz Sekcije za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo so zato že pred več kot letom dni dali pobudo za izdelavo smernic za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Pod okriljem odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici jih je na podlagi izsledkov raziskav in tujih smernic pripravila skupina pediatrov, psihiatrov, nevrologov in strokovnjakov za varno rabo interneta. Skupino je vodila pobudnica in specialistka za razvojno pediatrijo Mateja Vintar Spreitzer, sodelovali pa so tudi svetovalci z Zavoda RS za šolstvo in iz nekaterih drugih organizacij. »Zavedamo se, da so digitalni mediji naša prihodnost, radi pa bi starše in vse, ki se srečujejo z otroki, ozavestili, kdaj je pametno začeti uporabljati zaslone in na kakšen način,« je na včerajšnji predstavitvi smernic poudaril eden od avtorjev, pediater Denis Baš.
Priporočila za predšolsko obdobje
Zlasti v prvih dveh letih otrokovega življenja strokovnjaki odsvetujejo vsakršno uporabo zaslonov pri otroku. Ker se otroci učijo z zgledom, staršem priporočajo, naj čim bolj omejijo uporabo zaslonov, ko so z otrokom. Zelo pomembno je, da se matere med dojenjem oziroma hranjenjem – slednje seveda velja tudi za očete – popolnoma posvetijo otroku, da imajo z njim očesni stik. Predšolski otroci potrebujejo predvsem pozornost odrasle osebe, iskren in ljubeč odnos ter veliko priložnosti za igro. »Dojenčki ves čas iščejo pristen stik s staršem, to potrebujejo za zdrav kognitivni razvoj. Nikar jih ne tolažimo z zasloni. Za dojenčke velja pravilo 'nič je bolje',« je poudarila pediatrinja Anja Radšel.
Po drugem letu še vedno velja načelo 'manj je bolje', vendar pa smernice dopuščajo uporabo zaslonov skupaj s starši. Otroci se lahko recimo po videoklicu pogovarjajo s sorodniki, niso pa priporočljive nedidaktične vsebine, tiste z veliko vizualnih in zvočnih učinkov ali z izpostavljenostjo oglaševanju. V vrtcih uporaba zaslonov ni priporočljiva, razen izjemoma. »Možgani predšolskih otrok se zelo hitro razvijajo, potrebujejo taktilne, kinestetične in socialne izkušnje; teh se ne da naučiti prek zaslonov. Če to zamudimo, je kasneje primanjkljaje težko nadoknaditi ali pa sploh ne,« je izpostavila klinična psihologinja Mateja Hudoklin. Več kot ena ura pred zaslonom na dan, je povedala, pri predšolskih otrocih za sedemkrat poveča možnost, da razvijejo motnje pozornosti.
Priporočila za šolarje
Za otroke iz prvega triletja osnovne šole je dobro, da nimajo lastnega pametnega telefona ali tablice. Do devetega leta naj bi zaslon v povprečju uporabljali maksimalno eno uro na dan, v starosti od 10 do 12 let pa se ta čas lahko podaljša za pol ure. Poleg časa je zelo pomembna tudi vsebina, ki mora biti kakovostna in prilagojena otrokovi starosti. Zlasti pa je pomembno, da čas pred zasloni otroci uravnotežijo z igro in gibanjem na prostem. Strokovnjaki svetujejo tudi, naj otrok nima zaslona v svoji sobi; pri druženju za mizo naj tudi odrasli ne brskajo po telefonu; določi naj se večerni čas, ko vsi družinski člani odložijo telefon, najbolje na neko skupno mesto. Za najstnike od 13. do 18. leta velja priporočilo, naj zaslonov v prostem času ne uporabljajo več kot dve uri na dan.
Strokovnjaki opozarjajo tudi, da tveganje za škodljive učinke zaslonskih naprav ni pri vseh otrocih enako. Tisti iz nefunkcionalnih družin, osamljeni, s slabo samopodobo… zaslone uporabljajo drugače; bolj dovzetni so za zlorabe, digitalno nadlegovanje in podobno, je opozorila dr. Marija Anderluh.
Za preprečevanje kratkovidnosti in pojava utrujenih oči strokovnjaki priporočajo pravilo 20-20-2: po 20 minutah dela je treba vsaj za 20 sekund gledati vsaj 20 metrov v daljavo.
