Zaradi krize na Bližnjem vzhodu, ki je prekinila del ustaljenih poti za dobavo nafte na svetovni trg, so cene goriva poskočile po vsej Evropi in Slovenija ni izjema. Če smo še februarja za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina plačali 1,42 evra, je danes cena postavljena na 1,74 evra, kar je podražitev za dobrih 22 odstotkov. Še huje je pri dizlu: ta je pred ameriško-izraelskim napadom na Iran stal 1,46 evra, danes pa stane 2,01 evra, kar je podražitev za 38 odstotkov.
"Trenutne geopolitične razmere močno vplivajo na cene goriva po vsej Evropi. V večini držav cene dosegajo rekordne ravni, razlike pa so predvsem odvisne od ukrepov posamezne države. Primerjalno gledano cene v Sloveniji še vedno niso med najvišjimi, morda celo nekoliko pod povprečjem. Nekoliko nižje so še vedno na Hrvaškem in Madžarskem, višje pa v Italiji, Avstriji, Nemčiji," razlaga Jernej Martinc iz Avto-moto zveze Slovenije (AMZS).
Cene, primerljive s sosedi
Povedano drži. Če pogledamo trenutne cene goriv v 42 evropskih državah, ki jih spremlja AMZS, in jih razvrstimo od najcenejše do najdražje, je Slovenija pri ceni dizla na 16., pri bencinu pa na 14. mestu. Tudi glede na sosednje države, z izjemo Italije, ki je precej dražja, ogromne razlike ni. Madžarska in Hrvaška sta sicer cenejši, vendar pri bencinu zgolj za nekaj centov, pri dizlu pa je razlika nekoliko večja – v primerjavi z našo južno sosedo za 15 centov. Če upoštevamo, da je kupna moč na Madžarskem in Hrvaškem nekoliko nižja, so cene povsem primerljive.
"Prebivalci obmejnih območij so vedno izkoriščali to možnost in točili cenejše gorivo čez mejo. Še najbolj izrazito se to opazi na meji z Italijo. Nekaj razlike v ceni še vedno je, ne verjamem pa, da se bo obisk bistveno povečal. Na splošno pa turisti vedno tako načrtujemo svojo pot, da točimo gorivo tam, kjer je najcenejše, če je to seveda izvedljivo," še meni Martinc.
Švede in Avstrijce podražitve bolijo manj
Vendar če lestvico cen goriva po Evropi primerjamo po kupni moči, so stvari precej drugačne. V sosednji Avstriji sta tako neosvinčeni bencin kot dizel dražja za okoli 20 centov, torej okoli deset odstotkov, vendar so v povprečju tudi plače višje od slovenskih za okoli 30 do 40 odstotkov. Seveda tudi severni sosedje podražitev niso veseli, a je pritisk na družinski proračun pri njih vseeno precej manjši kot pri nas.
Švedska, denimo, je začasno občutno znižala davke na gorivo, na ogljikov dioksid in energijo ter hkrati omilila stroge zahteve glede obveznega mešanja biogoriv, ki so prej močno zviševala končno ceno na črpalkah. Tako stane eurosuper 95 na švedski črpalki 1,64 evra, kar je manj kot pri nas, dizel pa 2,04, kar je tri cente dražje. Povprečni prihodek na Švedskem pa je za dobrega tisočaka na mesec višji.
Marsikdo bi sicer takšno primerjavo označil za neprimerno, ker so globalne cene naftnih derivatov enake za večino sveta in tudi države imajo na končno maloprodajno ceno goriva omejen vpliv, vendar je dejstvo, da bodo bogatejše države morebitne dodatne podražitve goriva primerjalno lažje prenesle.
