V četrtek na prvem programu Televizije Slovenija oddaje Tarča ni bilo. Nemudoma so se pojavila ugibanja, da je odpoved povezana z načrtovano vsebino, kritično do aktualne vlade, oddajo pa naj bi prepovedalo vodstvo televizije. Še isti dan je vodstvo RTV Slovenija navedbe zavrnilo in sporočilo, da oddaja ni bila predvajana izključno zaradi nepričakovane odsotnosti v ekipi, zaradi česar izvedba ni bila mogoča.

Le nekaj ur kasneje je ekipa Tarče na facebooku zapisala, da je oddaja odpadla po tem, ko so jim nadrejeni sporočili, da je v načrtovani obliki ne bo. »Pisno smo prejeli tudi opozorilo o mogočem ukrepanju zoper uredništvo, če bo oddaja taka, kot smo jo načrtovali,« so dodali.

Ob manipulacijah, ki se pojavljajo od sinoči, tudi s strani ustvarjalcev Tarče, moram povedati, da zaupanja v to ekipo Tarče, ki so ga imeli vsa ta leta, nimam več.

Polona Fijavž, urednica informativnega programa

Šum v komunikaciji uredništva?

Na današnji novinarski konferenci sta o dogajanju spregovorili odgovorna urednica informativnega programa Polona Fijavž in direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat. Ta je namigovanja o pritiskih označila za »manipulacijo in laž« ter poudarila, da vodstvo ni prepovedalo nobene teme, ki bi jo predlagala ekipa Tarče. Dodala je, da kot direktorica nima pristojnosti za odobravanje ali zavračanje tem.

Po njenih besedah so v ponedeljek na uredniškem sestanku izvedeli, da Tarča pripravlja oddajo o zapiranju bank in pošt na podeželju. Le nekaj ur pozneje pa je urednik oddaje pristojne obvestil, da želi voditeljica Erika Žnidaršič namesto tega izvesti soočenje med Robertom Golobom in Janezom Janšo.

Kot je dejala Horvatova, sta se ji obe temi zdeli zanimivi, čeprav ima informativni program že mesece pripravljen ves koncept predvolilnih oddaj. »Nato pa nenadoma prejmem sporočilo, da voditeljice zaradi nepredvidenih dogodkov od torka dalje ne bo,« je povedala in nadaljevala, da je Erika Žnidaršič pred tem sicer odklonila vodenje dveh od osmih predvolilnih soočenj, čeprav so uredniki nanjo računali. Oddaje torej na koncu ni bilo zato, ker ekipi ni uspelo pripraviti oddaje dovolj daleč, da bi vodenje Tarče prevzel kdo drug, Erika Žnidaršič pa je še vedno odsotna.

Polona Fijavž: »Zaupanja v to ekipo Tarče nimam več«

Ljubljana, RTV Slovenija.Izjava za medije direktorice Televizije Slovenija Ksenije Horvat glede oddaje Tarca.Odgovorna urednica informativnega programa Televizije Slovenija Polona Fijavz in direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat.
Odgovorna urednica informativnega programa na Televiziji Slovenija Polona Fijavž je pojasnila, da je uredništvo Tarče znotraj informativnega programa samostojno in je v preteklih letih pripravilo številne odmevne oddaje in razkritja. »Imeli so vse moje zaupanje,« je dejala Fijavževa in zatrdila, da v vsebine nikoli ni posegala. Hkrati pa so po njenih besedah z urednikom Tarče večkrat razpravljali o načinu vodenja nekaterih oddaj, ki je po njeni »presoji šel čez rob in ni sodil v javni medij«. »Večkrat sem zahtevala, da se držijo programskih standardov, in opozarjala, ko niso bili spoštovani v zadostni meri,« je pojasnila in dodala, da zapisi, da je voditeljica Tarče umaknjena z zaslonov do volitev, ne držijo. »Zelo sem si želela, da bi bila del volilnega projekta, a je voditeljica Žnidaršič to zavrnila. Ob manipulacijah, ki se pojavljajo od sinoči, tudi s strani ustvarjalcev Tarče, moram povedati, da zaupanja v to ekipo Tarče, ki so ga imeli vsa ta leta, nimam več,« je pojasnila. Poudarila je, da na uredništvo TV Slovenija nikakor ne pritiskajo predstavniki trenutne vlade.

Odziv Društva novinarjev Slovenije

Iz Društva novinarjev Slovenije (DNS) so sporočili, da dogajanje v zvezi z odpovedjo zadnje oddaje Tarča na RTV Slovenija in nasprotujoče si razlage, zakaj se je to zgodilo, spremljajo z zaskrbljenostjo. »Takšni dogodki vplivajo na zaupanje javnosti v javni medij in novinarstvo kot celoto,« so poudarili. »Menimo, da se vpleteni premalo zavedajo svoje odgovornosti do javnosti. Uredniki in vodstvo imajo dolžnost zagotavljati profesionalne in avtonomne pogoje za delo uredništev, obenem pa prevzemati odgovornost za uredniške odločitve. Če uredništvo in ustvarjalci ter novinarji ne sprejemajo legitimne uredniške presoje in strokovne kritike, je to na škodo javnosti, ugleda javnega medija in celotnega novinarskega poklica,« so dodali v DNS.

Posebej so poudarili tudi pomen programskih in etičnih standardov, ki »niso omejitev svobode novinarskega dela, temveč nujni okvir, ki zagotavlja verodostojnost, profesionalnost in zaupanje javnosti«. Izpostavili so tudi vprašanje novinarske solidarnosti in opozorili, da medsebojno spodkopavanje, diskreditiranje in delitev na »naše« in »vaše« koristi »predvsem tistim, ki želijo oslabiti in dolgoročno uničiti neodvisno novinarstvo«. »Tovrstni konflikti so vedno na škodo javnosti, ki od javnega medija pričakuje kakovostne, neodvisne in verodostojne informacije. Zaupanje v medije se gradi počasi, izgublja pa zelo hitro,« so še poudarili v DNS.

Priporočamo