Tradicionalno nekateri predstavniki držav članic digitalni omnibus vidijo kot grožnjo zasebnosti in digitalnim pravicam Evropejcev ter celo postavljajo pod vprašaj njegovo zakonitost, po drugi strani pa se za zaprtimi vrati nekateri oblikovalci politik celo strinjajo, da bi moral biti predlog evropske komisije o digitalnem omnibusu še bolj ambiciozen, saj da predlogi do končne potrditve ponavadi razvodenijo, piše Euronews.
V EU imamo raznolik nabor mnenj, ki pomaga uravnotežiti politične odločitve in njihov vpliv na življenje Evropejcev. Vendar se zdi, da so bila evropska podjetja v preteklih letih premalo dejavna in premalo glasna, zaradi česar se zdaj soočajo z nesorazmernim odporom, že ko je predlagan skromen odmik od trenutnega stanja.
Na žalost je danes veliko Evropejcev ujetih v dimenzijo fantazijskega razmišljanja: želijo si, da bi evropska podjetja postala večja, močnejša in s tem globalno konkurenčna, vendar brez spreminjanja pravil, ki jih podjetja označujejo kot največjo oviro za svoje delovanje.
Glavne boleče točke evropske tehnologije: ne ameriški, temveč evropski problem
Intelektualno nepošteni kritiki digitalnega omnibusa pogosto trdijo, da je ta rezultat pritiska in lobiranja ZDA. Vendar je prvi zagovornik evropske konkurenčnosti nekdanji predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, ki je že večkrat pozval k reformam, ki jih zdaj pripravlja evropska komisija.
Najbolj pereče težave evropskih podjetij ostajajo enake: pomanjkanje dostopa do kapitala, razdrobljena pravila po EU, veliko breme regulatorjev, visoki stroški skladnosti in regulativne negotovosti. Vse to vodi do tega, da se evropska podjetja osredotočajo na skladnost z zakonodajo namesto na rast in globalno konkurenčnost.
Kot je Draghi omenil v svojem govoru septembra, poenostavitev splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) ostaja »ena najjasnejših zahtev« evropskih podjetij. Poleg tega je GDPR »povečal stroške podatkov za približno 20 odstotkov za podjetja v EU v primerjavi z ameriško konkurenco«.
Druga pripomba se nanaša na zakon o umetni inteligenci. Draghi ga je izrecno označil kot »še en vir negotovosti« in pozval k odložitvi izvajanja zakona o umetni inteligenci za visoko tvegane sisteme umetne inteligence, dokler ne bomo bolje razumeli njegovih pomanjkljivosti.
Čeprav je digitalni omnibus korak v pravo smer – tako kot tudi strategija podatkovne unije EU in prihajajoči digitalni pregled primernosti (digital fitness check) – evropska podjetja in oblikovalci politik ne smejo izgubljati časa. Te pobude morajo kar najbolje izkoristiti, hkrati pa načrtovati nadaljnje korake.
Tako kot pri vsem drugem se temeljne spremembe v Evropi dogajajo prek številnih pobud in ukrepov – in za to, da bi evropska podjetja dobila resnične priložnosti za večjo konkurenčnost, bo treba storiti še veliko več.
Pismo svetu EU: Prizadevanja niso zadostna
Ta teden so AI Chamber in skupina organizacij, ki zastopajo Češko, Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Litvo, Dansko, Bolgarijo in druge, poslali pismo svetu Evropske unije in poslancem evropskega parlamenta, v katerem pozivajo, naj izkoristijo priložnost, ki jo ponuja digitalni omnibus, in se osredotočijo na nadaljnje spremembe, potrebne za večjo konkurenčnost evropskih podjetij.
Pismo izraža močno podporo prizadevanjem evropske komisije z digitalnim omnibusom, hkrati pa poudarja, da je njegov obseg morda nezadosten. Podpisniki predlagajo, da se predlog digitalnega omnibusa obravnava kot prvi korak, ne pa kot končni cilj pri pomoči evropskim podjetjem na poti k večji digitalni konkurenčnosti.
Pismo poziva k poenostavitvi zakona o umetni inteligenci, dveletni odložitvi njegovega izvajanja ter zagotovitvi, da so pravila o uporabi zakonitega interesa za razvoj umetne inteligence jasna, skladna in v celoti usklajena po vsej EU.
Na koncu pismo zmerno zbode tudi tiste, ki zagovarjajo evropsko strateško avtonomijo, a bi radi imeli vse, ne da bi sprejeli kakršne koli pomembne spremembe, ki bi lahko koristile rasti evropskih podjetij:
»Ne moremo upati na resnično strateško avtonomijo, če nismo sposobni razvijati lastnih temeljnih tehnologij,« piše v pismu.
