»Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predstavnici gospe Katji Kokot,« je ob včerajšnji obravnavi predloga novele zakona o kmetijskih zemljiščih na plenarni seji dejal predsednik DZ Zoran Stevanović. Vendar njegova strankarska kolegica poročila ni hotela predstaviti. »Ne želite? Okej,« se je Stevanović brez podvprašanj zadovoljil z neobičajno molčečnostjo Katje Kokot, sicer predsednice odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost.
Kršitev poslovnika DZ
Našo sogovornico, ki je bila več kot štirideset let zaposlena v državnem zboru, je dialog »ne bom-okej« šokiral. »Ne spomnim se, da bi se to že kdaj zgodilo, kajti predstavitev poročila iz matičnega delovnega telesa je podlaga za obravnavo na plenarni seji DZ, da poslanke in poslanci vedo, kaj se je dogajalo na odboru, da vedo, ali so njegovi člani zakon podprli ali zavrnili, ali so vložili dopolnila ali ne …« je dejala gospa, ki ni želela, da jo poimensko izpostavimo.
Matično delovno telo v skladu z 42. členom poslovnika DZ določi poročevalca izmed svojih članov, ki na seji državnega zbora predstavi poročilo matičnega delovnega telesa o obravnavani zadevi, navede razloge za sprejeta mnenja in predloge ter povzame glavne dileme iz razprave. To se tokrat ni zgodilo, ker predsednica odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poročila pač ni želela predstaviti. Ob to kršitev poslovnika se je obregnil poslanec Svobode Dejan Süč, ki je takole nagovoril predsednika DZ Zorana Stevanovića: »Mislim, da bi si poslušalci in tudi tukaj prisotni poslanci zaslužili, da bi nam prebrali poročilo odbora, na katerem smo tri ure razpravljali o ukrepih. In če tega ni zmožna narediti predsednica odbora, ima tukaj v klopeh dva koalicijska podpredsednika odbora (Tomaža Lisca iz SDS in Janeza Bejo iz trojčka NSi-SLS-Fokus, op. p.), ki bi lahko to z lahkoto izpeljala.«
Zemljiški denar za nafto in mineralna gnojila
Novelo zakona o kmetijskih zemljiščih je koalicijska večina podprla s 46 glasovi proti 27 opozicijskim. Spremenjeni zakon širi namen porabe denarja, zbranega z odškodninami zaradi pozidave kmetijskih zemljišč. Vlada bo lahko poslej ta denar porabljala tudi za pomoč kmetom v kriznih razmerah (izredna nihanja cen, geopolitične krize, naravne nesreče večjega obsega, širjenje nalezljivih bolezni ali škodljivcev …), ne le za nakupe zemljišč, odpravljanje njihovega zaraščanja, gradnjo prepotrebnih namakalnih sistemov in vodnih zadrževalnikov. Letos bo s te proračunske postavke vzela 5,4 milijona evrov in jih dodala znesku (2,7 milijona evrov), ki ga je slovenskim kmetom zaradi dragih nafte in mineralnih gnojil kot posledice krize na Bližnjem vzhodu odmeril Bruselj. V ta namen naj bi kmetom še letos skupaj izplačala 8,1 milijona evrov.
V obrazložitvi včeraj sprejete novele zakona o kmetijskih zemljiščih piše, da bodo denar od odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč kmetijam za resne motnje v poslovanju namenili tudi v letih 2027, 2028 in 2029, če bo treba, in sicer po 1,5 milijona evrov vsako leto.
Politično všečen, vendar neučinkovit ukrep
Vlada bo kmetom pomoč zaradi drage nafte in mineralnih gnojil, tako kot je storila že leta 2022, razdelila pavšalno na hektar kmetijskih površin glede na vrsto dejanske rabe, predvidoma v razponu od 22 do 47 evrov na hektar. Stroka temu ni naklonjena. Agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec je pred časom ocenil, da so pavšalna izplačila pomoči na hektar politično všečen, vendar neučinkovit ukrep. Po njegovem mnenju bi morala država najbolj prizadetim pomagati na stroškovni strani.
Podobno razmišlja Erjavčev kolega dr. Stane Kavčič. »Nikakor se ne strinjam s pristopom, da bi bila kakršna koli kompenzacija izvedena pavšalno na hektar kmetijskih površin. Če bo država ukrepala, naj to stori bolj premišljeno, najbolje v smeri, ki jo je ubrala Hrvaška. Le v tem primeru se stroški dejansko znižajo tistemu, ki je prizadet zaradi višjih cen,« je julija letos, ko je vlada začela razmišljati o pomoči kmetom, za Dnevnik izpostavil Kavčič. In pojasnil, da je na Hrvaškem cena kmečke nafte fiksirana z vladno uredbo. Povedal je tudi, da pogonska goriva pri različnih poljedelskih kulturah predstavljajo zelo različen delež stroškov. Podobno po njegovih besedah velja za krmne rastline (na njivah in travinju), kjer je delež stroškov odvisen tudi od tehnologije pridelave krme.