Turizem ostaja ena ključnih gospodarskih panog v Sloveniji, saj prispeva 5,4 odstotka nacionalnega BDP, skupaj s posrednimi učinki pa kar 8,7 odstotka. V panogi deluje več kot 23.000 poslovnih subjektov, zaposluje pa skoraj 60.000 ljudi. Izvoz potovanj je lani dosegel 3,49 milijarde evrov in prispeva več kot četrtino celotnega izvoza storitev.
Kljub negotovostim, povezanim z geopolitičnimi razmerami in gospodarskimi izzivi, so rezultati prvih petih mesecev leta spodbudni. Število prihodov turistov se je povečalo za šest odstotkov, število prenočitev pa za sedem odstotkov. Še posebno opazna je rast tujih gostov, katerih prenočitve so se povečale za devet odstotkov.
Po besedah direktorice Slovenske turistične organizacije Maje Pak Olaj se je razumevanje uspeha v turizmu v zadnjih letih bistveno spremenilo. Poudarila je, da ključno vprašanje slovenskega turizma danes ni več, kako privabiti čim več obiskovalcev, temveč kako njihov obisk usmerjati tako, da ustvarja večjo vrednost in manj pritiska na okolje ter lokalne skupnosti. Ob tem je izpostavila, da STO z informacijskim središčem NiST, razvojem kakovostnih doživetij in izobraževanjem destinacij podpira podatkovno podprto odločanje ter trajnostni razvoj panoge.
Slovenski turizem po njenih besedah promocijo vse bolj usmerja v goste z višjo potrošnjo, daljšim bivanjem in večjo pripravljenostjo za obisk zunaj glavne sezone. »Obiskovalce obenem informiramo o varnem in odgovornem obisku, na domačem trgu pa spodbujamo odkrivanje še nepoznanih kotičkov Slovenije ter krepimo zavedanje o pomenu panoge,« je dodala Pak Olaj.
Upravljanje turističnih tokov postaja ključni izziv
Čeprav znaša povprečna letna zasedenost turističnih zmogljivosti približno 50 odstotkov, se v poletnih mesecih na najbolj priljubljenih destinacijah pojavljajo izraziti pritiski na promet, parkirišča, javno infrastrukturo in kakovost življenja prebivalcev. Prav zato destinacije vse več pozornosti namenjajo razprševanju obiskovalcev. V Ljubljani pričakujejo visoko zasedenost nastanitvenih zmogljivosti, vendar si prizadevajo razbremeniti mestno središče. Branka Gradišar iz Turizma Ljubljana pojasnjuje, da obiskovalce vse pogosteje usmerjajo v manj obiskane dele mesta in širšo regijo osrednje Slovenije. »Ob nazivu Ljubljane kot najboljše evropske kreativne mestne destinacije izpostavljamo ponudbo, ki gostom omogoča globlji stik z mestom in njegovimi prebivalci. Primer takšne ponudbe so edinstvena doživetja s sodobnimi umetniki in kreativci, kot so izdelovanje nakita, vezalk, majic iz zavrženega tekstila in stripovska risba, ki gostom omogočajo aktivno soustvarjanje izkušnje destinacije.«
Po drugi strani pa Obala stavi na istrsko zaledje, ki je izjemno bogato z raznolikimi turističnimi doživetji, hkrati pa pomembno dopolnjuje obalno ponudbo destinacije. »Obiskovalcem so na voljo številne avtentične izkušnje, od degustacij oljčnega olja in vin, iskanja tartufov do raziskovanja tradicionalnih vasi in njihovih znamenitosti, kot sta Tonina hiša v Sv. Petru in Kapelučina hiša v Novi vasi nad Dragonjo,« so povedali v Turističnem združenju Portorož. Dodali so, da so posebno priljubljene aktivnosti na prostem, zlasti kolesarjenje po podeželju, ki obiskovalcem omogoča stik z naravo in lokalnim okoljem. V zadnjih letih se uspešno razvijajo tudi butične in doživljajske ture, kot so kulinarične vožnje z vespami ter ogledi istrskega podeželja s starodobnimi vozili, ki nagovarjajo zahtevnejše goste, željne edinstvenih izkušenj. Na področju regionalnega sodelovanja Turistično združenje Portorož že vrsto let tesno sodeluje z občinami Koper, Izola in Ankaran. Skupna blagovna znamka Love Istria povezuje destinacijo že skoraj desetletje ter združuje skupne promocijske aktivnosti, digitalno prisotnost in nastope na mednarodnih turističnih sejmih. V prihodnje si želijo še tesnejšega institucionalnega povezovanja, saj je za učinkovitejši razvoj že pripravljena skupna strategija, ki čaka le še na dokončno potrditev. Po oceni združenja bi vzpostavitev enotne organizacijske strukture omogočila še bolj usklajen razvoj in promocijo celotne Istre. Ob tem pa ostaja izziv nadaljnji razvoj ponudbe butičnih nastanitev v zaledju, ki bi še dodatno okrepile privlačnost destinacije in podaljšale bivanje obiskovalcev.
Podobno razmišljajo tudi v Julijskih Alpah. Direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe Klemen Langus poudarja, da je upravljanje turističnih tokov eden največjih izzivov sodobnega turizma. »Rast obiska je tudi posledica uspešne desezonalizacije, saj se sezona vse bolj podaljšuje v pomladne mesece, hkrati pa se obiskovalci postopoma razpršujejo z najbolj obremenjenih območij v širši prostor,« je povedal Langus in dodal, da poseben izziv ostaja mobilnost, zato spodbujajo rabo javnega prevoza in drugih trajnostnih oblik premikanja. »V Julijskih Alpah se denimo obiskovalec danes lahko kakovostno giblje tudi brez osebnega avtomobila. Ključno vlogo pri nadaljnjem razvoju pa ima tudi določanje nosilne zmogljivosti prostora, ki omogoča ravnovesje med obiskom, kakovostjo življenja lokalnega prebivalstva in varovanjem naravnega okolja.«
Več kakovosti, trajnosti in skrbi za dobro počutje
Predstavniki turističnega gospodarstva ocenjujejo, da bo poletna sezona uspešna, vendar opozarjajo na številne izzive. Direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo izpostavlja, da so rezervacije in prihodki za zdaj spodbudni, a visoki stroški poslovanja pogosto presegajo rast prihodkov. Opozarja tudi na potrebo po urejanju področja kratkoročnih najemov ter nadaljnjem razvoju destinacij v skladu z nosilno zmogljivostjo prostora.
Na rast stroškov opozarja tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar. Gostinski sektor se po njegovih besedah sooča z občutno višjimi stroški dela in poslovanja, ki jih ni mogoče v celoti prenesti v cene storitev. Kljub temu verjame, da bodo ponudniki tudi letos dokazali prilagodljivost in inovativnost, pri čemer vidi veliko priložnost v razvoju manj obiskanih krajev in ponudbe za aktivne obiskovalce. »Vse več gostov, med njimi tudi kolesarjev in drugih aktivnih obiskovalcev, išče pristna doživetja, zato je pomembno, da ponudbo prilagajamo njihovim potrebam in pričakovanjem. Slovenski turizem in gostinstvo sta v preteklosti že večkrat dokazala svojo prilagodljivost, inovativnost in odpornost, zato verjamemo, da bomo tudi to sezono uspešno izkoristili priložnosti, ki jih prinaša trg.«
Pomemben del prihodnjega razvoja slovenskega turizma bo tudi področje zdravja in dobrega počutja. V skladu z ambiciozno vizijo bi Slovenija lahko postala prepoznavna svetovna destinacija za trajnostno zdravje in dobro počutje. Koncept temelji na naravnih prednostih države, čistem zraku, gozdovih, ugodni klimi, miru in visoki kakovosti bivanja.
Predsednik Turistične zveze Slovenije Dominik S. Černjak ob tem poudarja, da slovenska turistična prepoznavnost temelji prav na ohranjeni naravi, zdravju in pristnih doživetjih. »Pomembno vlogo pri ohranjanju teh prednosti imajo prostovoljci, društva in lokalne pobude, ki skrbijo za urejenost krajev, dogodke ter ohranjanje dediščine. Prav ta pogosto nevidna infrastruktura ustvarja pristna doživetja in krepi trajnostni turizem. Hkrati je pomembno, da v te vrednote vključujemo tudi mlade, saj bodo prav oni soustvarjali prihodnost slovenskega turizma,« je opozoril Černjak in se pridružil oceni turističnih deležnikov pred poletjem, ki je zato enotna: prihodnost slovenskega turizma ni v množičnosti, temveč v kakovosti. Cilj ostaja ustvarjati večjo vrednost za gospodarstvo, obiskovalce in lokalne skupnosti, ob tem pa ohraniti naravne in družbene prednosti, zaradi katerih je Slovenija vse bolj prepoznavna turistična destinacija.