Svoj prvi županski mandat v Mestni občini Novo mesto je danes 53-letni Gregor Macedoni začel leta 2014. Letos na županskih volitvah kandidira že četrtič. Slovenci so njegovo delovanje lahko dodobra spoznali oktobra lani, ko se je v enem od novomeških lokalov ponoči zgodil nasilni napad na Aleša Šutarja. Takrat se je Macedoni, ki je že več let aktivno opozarjal na domnevne težave z romsko skupnostjo v občini, še aktivneje vključil v boj za omejitev pravic romske skupnosti in zmanjšanje nasilja v občini.

Bil je eden glavnih organizatorjev shoda na novomeškem glavnem trgu, ki je potekal v času izredne seje občinskega sveta. Takrat je od predstavnikov vlade in pravosodja zahteval jasnejšo in bolj strogo zakonodajo. S tem je spodbudil vlado, da je nekaj dni pozneje sprejela tako imenovani Šutarjev zakon. Ob tem je Macedoni naletel na visoko podporo v lokalnem okolju.

Novo Mesto, Narodni dom.Odprtje Narodnega doma v Novem Mestu.Foto: Zavod Novo Mesto

Zadnji Macedonijev mandat je zaznamovala prenova najstarejšega slovenskega narodnega doma. Foto: Zavod Narodni dom

Prenovili najstarejši narodni dom

Eden večjih Macedonijevih projektov je bila tudi prenova mestne tržnice, ki še ni končana. Občina je zanjo pridobila državna in evropska sredstva, projekt pa je skupno vreden 4.838.607,96 evra. Novomeščani naj bi kmalu dobili sodobno tržnico, ki bo delovala kot rekonstrukcija objekta kulturne dediščine Glavni trg 26, in celovito ureditev Florjanovega trga. Prenovili bodo tudi pripadajoče ulice. Projektna dokumentacija za prenovo tržnice je bila izdelana še pred Macedonijevim prihodom, leta 2013, a se dela niso začela vse do leta 2022.

Po obsežni prenovi pa je svoja vrata že odprl prenovljeni najstarejši narodni dom v Sloveniji. Gre za stavbo, ki je bila zgrajena med letoma 1873 in 1985 ter prenovljena v zadnjih letih. V okviru prenove je občina prenovila streho, uredila novo funkcionalno zasnovo prostorov in omogočila dostop za gibalno ovirane. Vrednost celovite prenove najstarejšega narodnega doma je znašala dobre 4 milijone evrov, Mestna občina Novo mesto pa je za projekt uspešno pridobila tudi sofinancerka sredstva v višini 2,85 milijona evrov.

Med najpomembnejšimi, a hkrati najbolj problematičnimi infrastrukturnimi projekti za Novo mesto je južni del tretje razvojne osi, ki naj bi mesto in širšo Dolenjsko ter Belo krajino bolje povezal z avtocestnim omrežjem.

Povečali prostore bolnišnice

Eden večjih občinskih projektov je tudi ureditev Urbanega parka Loka, katerega skupna vrednost znaša 4.003.656,79 evra. Mestna občina Novo mesto je za projekt pridobila 1.610.591,58 evra sofinancerskih sredstev, od tega približno 1,37 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostanek pa iz državnega proračuna. Ureditev je namenjena izboljšanju športne, rekreacijske in zelene infrastrukture ob reki Krki. V okviru projekta bodo uredili javne zelene površine, sprehajalne poti in športna igrišča ter zgradili spremljevalna objekta z javnimi sanitarijami in garderobami za športnike. Posebna pozornost bo namenjena tudi ohranitvi dela legendarnega košarkarskega igrišča s tribuno, ki ima v mestu dolgo športno tradicijo. Občina je pogodbo za izvedbo del podpisala letos.

Med večjimi investicijami v Novem mestu so bile v zadnjih letih tudi naložbe v Splošno bolnišnico Novo mesto, ki pa niso neposredni projekti mestne občine, temveč predvsem državne in bolnišnične investicije. Med pomembnejšimi je bila ureditev prostorov za negovalno bolnišnico in rekonstrukcija starega internega oddelka, s katero so želeli zagotoviti dodatne zmogljivosti za bolnišnično oskrbo.

Tretje razvojne osi še ni

Med najpomembnejšimi, a hkrati najbolj problematičnimi infrastrukturnimi projekti za Novo mesto je južni del tretje razvojne osi, ki naj bi mesto in širšo Dolenjsko ter Belo krajino bolje povezal z avtocestnim omrežjem. Projekt predvideva gradnjo hitre ceste od avtoceste A2 pri Novem mestu proti Malinam, s čimer bi razbremenili obstoječe prometnice, izboljšali prometno varnost in skrajšali potovalni čas.

Kljub dolgoletnim napovedim in obljubam se projekt sooča z zamudami, pravnimi zapleti in nasprotovanjem dela lokalnega prebivalstva. Upravno sodišče je julija 2025 ponovno ugodilo tožbi nasprotnikov trase in odpravilo gradbeno dovoljenje za prvi in drugi etapi južnega dela tretje razvojne osi. S tem se je izvedba dodatno zapletla, saj so za nadaljevanje potrebni ustrezni upravni postopki in pravno veljavna dovoljenja. Tretja razvojna os je tudi projekt, zaradi katerega so aktualnega župana Macedonija najbolj kritizirali. 

Priporočamo