Z junijem se je osnovni znesek minimalnega dohodka zvišal z 298 evrov na mesec na 385 evrov na mesec. Znesek bo veljal samo do konca leta, nato pa se bo, če novi sklic državnega zbora ne bo spremenil zakona, znižal na 331 evrov na mesec.
Dodatek za veliko več upokojencev
Znesku minimalnega dohodka je enaka višina denarne socialne pomoči, socialnega transferja, ki ga prejemajo najrevnejši prebivalci Slovenije. Z zvišanjem minimalnega dohodka pa se je zvišal tudi cenzus za transfer, ki ga prejemajo revni starejši, varstveni dodatek. Država tako revnim starejšim ne bo več dodala toliko varstvenega dodatka, da bi imeli skupno 485 evrov mesečnega dohodka, ampak bodo z dodatkom morali doseči 566 evrov na mesec. To pomeni, da bodo socialni transfer dobili tudi mnogi, ki prejemajo najnižje pokojnine za polno delovno dobo. Če zakon ne bo spremenjen, se bo cenzus januarja znižal za 80 evrov, na 487 evrov na mesec.
Ministrstvo za delo še ni sporočilo, kakšne spremembe bo to prineslo v praksi. Ko se je zakon spreminjal, so napovedali, da bo skupni strošek za višjo denarno socialno pomoč znašal 330 milijonov evrov na letni ravni, medtem ko bi minimalni dohodek pri višini 331 evrov pomenil 230 milijonov evrov letnih izdatkov. Ob tem so vselej poudarjali, da gre za grobe ocene, saj med drugim niso predvideli, za koliko se bo povečalo število upravičencev do denarne socialne pomoč in varstvenega dodatka.
Po zadnjih podatkih je denarno socialno pomoč prejemalo okoli 50.500 ljudi, varstveni dodatek, ki je v povprečju znašal 151 evrov na mesec, pa okoli 16.900. Kako se bodo te številke spremenile, ni jasno. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nima podatka, koliko ljudi prejema pokojnino, nižjo od 566 evrov na mesec. Znano je samo, da manj kot 500 evrov pokojnine prejema 145.000 oseb ali 27 odstotkov upokojencev, med 500 in 600 evri pa še dodatnih 128.000 ali 25 odstotkov.
Ugotavljanje življenjskih okoliščin
Čeprav se denarna socialna pomoči zvišuje na 385 evrov na mesec, tega zneska ne bodo prejeli vsi upravičenci. Centri za socialno delo namreč vsako leto približno četrtini prosilcev – v zadnjih šestih letih se je številka gibala med 14.200 in 18.400 osebami na leto – zniža znesek zaradi dodatnih ugotovitev o ugodnejših življenjskih pogojih. »Če nekdo na primer živi s starši, ki mu dajejo streho nad glavo in prehrano, realno potrebuje manj sredstev kot nekdo, ki mora plačevati najemnino in si sam kupovati hrano,« pojasnjuje Špela Zupan iz Skupnosti centrov za socialno delo.
Kdor ima preskrbljeno bivanje oziroma streho nad glavo, se mu denarna socialna pomoč zniža za 15 odstotkov, tistemu, ki ima zagotovljeno prehrano, pa za 40 odstotkov. Povprečje znižanj je 19 odstotkov oziroma s 385 evrov na 312 evrov, pravijo na ministrstvu za delo.
Pojasnili so tudi, da centri pri ugotavljanju življenjskih stroškov ne ugotavljajo samo, ali posameznika nekdo preživlja ali ne, ampak pri tem upoštevajo tudi ekonomijo obsega. »Vlagatelj, ki na primer živi s starši in nima svojega gospodinjstva, ima nižje stroške z bivanjem kot oseba, ki živi sama, saj se na primer stroški ogrevanja ali elektrike za hladilnik porazdelijo na več oseb,« so navedli in poudarili, da se znesek denarne socialne pomoči nikoli ne niža tistim, katerih starši so sami prejemniki pomoči.
Brezposelni si sicer lahko znesek denarne socialne pomoči tudi zvišajo, namreč s tako imenovanim dodatkom za delovno aktivnost, ki, odvisno od obsega aktivnosti, znaša 100 ali 195 evrov. Kot »delovna aktivnost« šteje aktivno iskanje zaposlitve, opravljanje neplačanega pripravništva ali prostovoljstvo. Ta dodatek trenutno po podatkih iz konca lanskega leta prejema okoli šest tisoč prejemnikov DSP oziroma nekaj več kot desetina.
57 evrov premalo
385 evrov je znesek, ki so ga po analizi Nade Stropnik z Inštituta za ekonomske raziskave za najnujnejše izdatke potrebovale samske osebe v Sloveniji leta 2009. V lanskem izračunu je ugotovila, da se je znesek povišal na 442 evrov na mesec. Najnujnejši izdatki so po njenem hrana in brezalkoholne pijače, oblačila in obutev, stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, zdravstvo, prevoz, komunikacije in izobraževanje. Znotraj tega hrana in brezalkoholne pijače predstavljajo 27 odstotkov ali 119 evrov.
