Z 8. junijem, po pozivu infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca, se je na vseh največjih deloviščih na avtocestnem križu uradno povečal obseg dela v nočnem času, kot je julija razkrila Dnevnikova analiza kadrovskih razmer na deloviščih. Ta večkratni porast kadra je sočasno slabo zaznaven iz avtomobilske kabine, kadar bodisi podnevi ali ponoči počasi prečkate katero izmed teh gradbišč, ki so hkrati povzročitelji najhujših prometnih zastojev, še posebej ob tranzitno najbolj obremenjenih dnevih.

Ministrov poziv skoraj potrojil kadrovsko zasedbo

Spomnimo: statistični podatki Darsa razkrivajo večkratno povečanje aktivnih delavcev na gradbiščih, predvsem na račun podaljšanega delovnika in tudi nočnih izmen. Na približno sedem kilometrov dolgem gradbišču na odseku Unec–Postojna so po ministrovem obisku prešli na celodnevno delo, povprečno število delavcev se je povečalo s 87 na 131. Marko Vihtelič, direktor podjetja Kolektor CPG, je med obiskom Vrtovca trdil, da bi nočno delo zagnali v vsakem primeru, tudi brez ministrovega poziva.

Med Domžalami in Zadobrovo, kjer se odstavni pas preureja v vozni pas, se je povprečno število delavcev skoraj podvojilo s 75 na 148, četudi 24-urno delo tam ni mogoče. Strogi pogoji okoljevarstvenega soglasja, povezani s hrupom in vibracijami, namreč v nočnem času ter ob nedeljah dovoljujejo le manj intenzivna gradbena dela.

Po pozivu ministra Vrtovca so na odseku Slovenske Konjice–Dramlje uvedli stalen 24-urni delovnik. Povprečno število delavcev se je s spomladanskih 68 skoraj potrojilo na 185. Je bilo to povečanje posledica podaljšanega delovnika ali je šlo tudi za posledico morebitnih drugačnih, že prej predvidenih izvedbenih del, ki pač terjajo več delovne sile?

Po junijskem pozivu ministra Vrtovca se je na treh večjih avtocestnih gradbiščih (Unec–Postojna, Domžale–Zadobrova, Slovenske Konjice–Dramlje) močno povečalo število delavcev, a obseg in oblika nočnega dela se med odseki razlikujeta tudi zaradi okoljskih omejitev.

Če delajo ponoči, so najbrž v predoru

»Povečano število delavcev je predvsem posledica organizacije dela v več izmenah in izvajanja del tudi v nočnem času, kjer je to tehnološko utemeljeno in izvedljivo,« nam je odgovoril Dars. »Obseg delovne sile pa je odvisen tudi od posamezne faze gradnje, saj različna dela zahtevajo različno število delavcev, strojnikov in voznikov.«

Dars ne zna oceniti, niti koliko bo pospešeno delo skrajšalo gradnjo niti koliko bo podražilo gradbena in obnovitvena dela. Objektivna ocena naj bi bila mogoča šele kasneje, aneksov k pogodbam za zdaj niso podpisali.

Iz odgovora Darsa je mogoče tudi razbrati, zakaj je prav tam ponoči zunanje gradbišče praviloma skoraj vedno prazno. »Na odseku Slovenske Konjice–Dramlje se nočno delo še vedno izvaja predvsem v predorih,« je odgovoril upravljalec slovenskih avtocest.

V posodobljenih statistikah je še razvidno, da je obseg nočnega dela prav tam upadel. Med Slovenskimi Konjicami in Dramljami 24-urni delovnik ni več stalnica, pogosteje se je namreč izvajalo delo v dveh izmenah, med 6. in 22. uro. Posledično je število ljudi na gradbišču upadlo, 12. julija jih je bilo komaj 39.

Pospešek in podražitev ostajata neznanka

Za koliko bo ministrov poziv pospešil dokončanje gradbenih del? Dnevnik je od Darsa pričakoval konkretne ocene za vsakega izmed omenjenih treh projektov. »Učinke uvedbe nočnega dela bo mogoče objektivno oceniti šele po določenem obdobju izvajanja del,« je namesto tega odgovoril Dars. »Cilj uvedbe nočnega dela je predvsem čim bolj izkoristiti časovne možnosti za izvedbo del in s tem, kjer je mogoče, pospešiti njihovo izvedbo.«

Kaj pa končna cena, ki jo bodo izvajalci zaračunali Darsu? Za koliko bo uvedba 24-urnega delovnika podražila omenjene tri projekte? »Trenutno ni mogoče govoriti o morebitnih dodatnih stroških ali spremembah pogodb,« piše v odgovoru. »Organizacija izvajanja del je v prvi vrsti odgovornost izvajalca, morebitni vplivi na pogodbeno vrednost pa bodo predmet presoje skladno s pogodbenimi določili in dejanskimi okoliščinami izvajanja posameznega projekta. Aneksi iz tega razloga do zdaj niso bili sklenjeni.«

Ali vodstvo Darsa pozdravlja junijski poziv ministra Vrtovca, da morajo dela tukaj potekati tudi ponoči, ali v uvedbi nočnega dela zaznava tudi kakšne slabosti? »Dars podpira vse ukrepe, ki ob zagotavljanju varnosti in kakovosti izvedbe omogočajo učinkovitejšo izvedbo obnovitvenih del in prispevajo k njihovemu čim hitrejšemu zaključku. Obseg nočnega dela je treba prilagoditi tehnološkim zahtevam posameznega projekta ter omejitvam, ki izhajajo iz varstva okolja, delovnopravne zakonodaje in zagotavljanja varnosti pri delu, pri čemer je treba zagotavljati tudi ustrezno kvaliteto opravljenih del. Zato nočno delo ni primerno oziroma izvedljivo pri vseh vrstah del in na vseh gradbiščih. Tam, kjer so izpolnjeni vsi pogoji, pa prispeva k učinkovitejši izvedbi projektov.«

Dinamično upravljanje prometa: neznana (ne)učinkovitost “ključnega ukrepa”

Pričakovanja so bila ambiciozna, ko je Dars julija lani zagnal sisteme za dinamično upravljanje hitrosti. »Pričakujemo, da bo pretočnost boljša za pet odstotkov,« je tedaj sporočil predsednik uprave Andrej Ribič, ki ga bo s ponedeljkom na položaju zamenjal Anton Guzej.

Dinamično upravljanje, ki glede na stanje v prometu sproti prilagaja hitrost voznikov s ciljem zmanjšanja gneče na cestah, so najprej uvedli na zahodni vpadnici iz smeri Maribora proti Ljubljani. Zatem so enake sisteme zagnali še na ljubljanskem avtocestnem obroču ter na štajerski, gorenjski in dolenjski vpadnici. »Gre za enega ključnih ukrepov za učinkovitejše upravljanje prometa na najbolj obremenjenem delu slovenskega avtocestnega omrežja,« so ocenili na Darsu.

Prve rezultate delovanja sistema so napovedali v septembru 2025. Napovedi niso izpolnili. Kakšno (ne)učinkovitost »ključnega ukrepa« razkriva analiza več kot enoletnega dinamičnega upravljanja hitrosti? Se je izpolnilo Ribičevo pričakovanje? Iz odgovora Darsa je mogoče razbrati, da se ni.

»Delovanje sistema dinamičnega upravljanja hitrosti ves čas spremljamo in analiziramo,« so zapisali. »Ker sistem v začetni fazi še ni deloval v celoti v avtomatiziranem načinu in je bilo treba v okviru testnega obdobja postopno umeriti algoritme ter prilagoditi delovanje dejanskim prometnim razmeram, za zdaj še ni mogoče pripraviti primerljive enoletne analize njegovih učinkov.«

Na rezultate dodatno vplivajo tudi obsežne obnovitvene zapore na avtocestnem omrežju, ki bistveno spreminjajo prometne tokove. Kljub temu na Darsu ocenjujejo, da sistem predstavlja pomemben korak k učinkovitejšemu upravljanju prometa na najbolj obremenjenih odsekih slovenskega avtocestnega omrežja. Dodajo, da ta tehnologija pokaže svoj učinek šele, ko prometni udeleženci dosledno upoštevajo prometno signalizacijo. Zato je hkrati nujen učinkovit policijski nadzor.

Priporočamo