Branko Ravnik, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano (v nadaljevanju prehranski varuh), je pri podjetju Episcenter naročil analizo strukture prehranskih izdelkov v trgovskih verigah. Rezultate so primerjali s podobnima raziskavama, opravljenima v letih 2018 in 2023. Cilj je bil med drugim preveriti razmerja med domačimi in tujimi prehranskimi izdelki ter med blagovnimi znamkami proizvajalcev (BZ) in trgovskimi blagovnimi znamkami (TBZ).

Popisovalci so v prodajalnah šestih trgovskih verig (Mercator, Spar, Tuš, Hofer, Lidl in Eurospin) v osrednjeslovenski regiji oktobra in novembra lani popisali 3463 prehranskih izdelkov, in sicer po naslednjih skupinah: mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, pekovski izdelki, mlevski izdelki iz žit, sadje in zelenjava ter jajca. Poudariti je treba, da v popisu predstavljeni deleži pomenijo odstotek števila popisanih izdelkov in ne odstotka vrednosti prodaje.

Delež popisanih izdelkov z navedenim slovenskim poreklom je v primerjavi z letom 2023 pri vseh trgovcih upadel. Na splošno ima najvišjega Spar (28 odstotkov) in najnižjega Eurospin (13 odstotkov). Po opozorilih prehranskega varuha lahko skupni seštevek vsebuje del napake zaradi popisa, saj v popisih leta 2023 in v tokratnem niso enakih izdelkov popisali v enakem obsegu, zato so v analizi rezultate prikazali tudi po posameznih blagovnih skupinah.

Izraz poreklo Slovenija pomeni, da je bila žival rojena, vzrejena in zaklana v Sloveniji. Če je bila rojena drugje, v Sloveniji pa le vzrejena in zaklana, tega izraza ne smemo uporabljati. Takšnega mesa tudi ne smemo enačiti z mesom slovenskega porekla.

Uprava za varno hrano,veterinarstvo in varstvo rastlin

»Mogoče je razbrati trend, odstotki pa niso v celoti primerljivi. Na podlagi te analize v splošnem ni mogoče enostavno zaključiti, da je na trgovskih policah skupaj manj živil s poreklom surovine iz Slovenije. Bojim pa se, da je to možno, vendar bo treba opraviti natančnejši vpogled in podrobneje primerjati rezultate obeh popisov,« je za Dnevnik pojasnil Branko Ravnik, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano.

Pomanjkljivo označevanje svežega mesa

Iz analize izhaja, da ima pri mleku in mlečnih izdelkih najvišji delež izdelkov z navedenim slovenskim poreklom Tuš (51 odstotkov), najnižjega pa Eurospin (šest odstotkov). V skupini meso in mesni izdelki je s 30 odstotki navedenega slovenskega porekla prvi Lidl in zadnji Eurospin (sedem odstotkov). Pri svežem sadju in zelenjavi je po deležu popisanih živil z navedenim slovenskim poreklom prvi Spar (54 odstotkov) in zadnji Mercator (46 odstotkov).

Pri svežem mesu je označevanje države izvora/porekla obvezno. Oznako, da gre za slovensko poreklo, je imela le polovica ali manj popisanega svežega mesa (v Eurospinu le 19,1 odstotka). Po Ravnikovih pojasnilih so popisali samo predpakirane izdelke, ker so na voljo pri vseh trgovcih. »Vemo pa, da klasični trgovci bolj stavijo na ponudbo svežega mesa v mesnicah. Tu je bila metodološka zadrega, kako to izpeljati. Na koncu smo se odločili le za popis predpakiranega mesa,« je razložil varuh.

Bolj kot na informacijo o deležu znanega porekla želim opozoriti na to, da zaradi pravil, kakršna veljajo, te informacije ni mogoče pridobiti.

Branko Ravnik, prehranski varuh

Pri svežem mesu zbode v oči tudi zelo velik delež navedb »ni podatka« (NP). To so popisovalci zabeležili pri označbah, kjer je manjkal vsaj en podatek glede izvora, vzreje ali zakola. Oznako NP glede porekla je v Eurospinu dobilo 42,6 odstotka popisanega svežega mesa, v Mercatorju je ta delež znašal 32,4 odstotka, v Hoferju 25,7, v Sparu 18,8, v Tušu 12,5 in v Lidlu 5,6 odstotka. Po drugi strani so bila popisana jajca pri vseh šestih trgovcih prirejena izključno v Sloveniji. Je pa velik delež izdelkov tujega porekla pri posameznih mesninah, pri testeninah …

analiza hrana

Veliko slovenskega mleka, a malo sirov iz njega

Kljub izdatni samooskrbi z mlekom (v letu 2024 je bila 120-odstotna) je skromen tudi delež popisanih sirov slovenskega izvora. Najvišji je bil v Sparu (32,2 odstotka) in najnižji v Lidlu (3,9 odstotka). »V slovenski proizvodnji sirov je izbor razmeroma ozek in zato tudi ponudba. Diskontni trgovci imajo zelo velik delež sirov s TBZ, kar lahko odpira vprašanje pestrosti, klasični trgovci pa gradijo na širši ponudbi večjega števila izdelkov in s tem na večji možnosti izbire. Siri so sploh zelo individualni artikli, zato bi pričakoval širšo ponudbo,« je dejal prehranski varuh.

Navedba proizvajalca na živilih ni vedno obvezna. Diskontni trgovci imajo v izdelčnih skupinah mleko in mlečni izdelki ter mlevski izdelki več tujih kot slovenskih proizvajalcev. Pri mleku in mlečnih izdelkih je največji delež izdelkov z navedenim slovenskim proizvajalcem v trgovini Tuš (86 odstotkov), najmanjši v Eurospinu (17 odstotkov), pri mesu in mesnih izdelkih je največji delež izdelkov z navedenim slovenskim proizvajalcem v trgovini Mercator (77 odstotkov), najmanjši v Eurospinu (45 odstotkov).

Največ hrvaških živil je v Mercatorju

Tokrat so popisovalci ločeno popisali živila hrvaških proizvajalcev. Ravnik je povedal, da so se za to odločili zaradi bojazni deležnikov, da se bo zaradi hrvaškega lastništva Mercatorja in prenosa Lidlove uprave na Hrvaško na naših policah znašlo več hrvaških izdelkov. Največ (enajst odstotkov) so jih popisali v Mercatorju, najmanj (tri odstotke) v Hoferju, medtem ko je bil v Lidlu delež popisanih živil hrvaških proizvajalcev štiriodstoten. Ravnik je ocenil, da »strah« pred vdorom hrvaških živil ni bil upravičen. »Nikjer deleži niso prevladujoči. Še največji delež hrvaških živil glede na sedež proizvajalca je pri steriliziranih mesninah in pri predpakiranem svežem mesu, testeninah in konzerviranih kumaricah, vendar nikjer ne presega šestnajst odstotkov, prav tako ni nikjer večji od deleža slovenskih živil glede na sedež proizvajalca,« je ugotovil varuh.

Podatek o znamki (TBZ ali BZ) na živilu ni obvezen. Po pojasnilih Branka Ravnika na trgovskih blagovnih znamkah gradijo predvsem diskontni trgovci. Dokaz za to sta Lidl in Hofer, ki imata med popisanimi živili 69 odstotkov TBZ, najmanj pa jih ima Tuš – 21 odstotkov. Za TBZ proizvaja tudi vse več slovenskih živilcev, ki so zato prisiljeni večino svojih lastnih izdelkov prodajati v akcijah. Zaradi tega imajo manj denarja za razvoj in posodabljanje proizvodnje, so pod večjim pritiskom iskanja cenejših surovin, pogosto v tujini. »Posledice so dolgoročne: živilska industrija izgublja moč in lastništvo, kmetije zaradi nerentabilnosti opuščajo proizvodnjo, trgovci pa poslujejo z nizkimi donosi,« je v zvezi z bohotenjem trgovskih blagovnih znamk na svoji spletni strani zapisal prehranski varuh Branko Ravnik.

Trgovske znamke izrinjajo znamke proizvajalcev

Diskontnim trgovcem, kar zadeva delež TZ, vse bolj sledijo tudi klasične trgovine. Pri tokratnem popisu se je v primerjavi z letom 2023 njihov delež pri popisanih živilih povečal. V Mercatorju denimo z 22 na 30 odstotkov. Pri Hoferju je bil leta 2023 delež TZ 61-odstoten, lansko jesen 69-odstoten, glede na letošnje dogajanje in izločanje slovenskih živilcev s polic pa je v prihodnje najbrž pričakovati še večjo razliko med deležem trgovskih in proizvajalčevih blagovnih znamk v prid prvih.

»To drži, saj gre Hofer nazaj v smeri klasičnega diskonta. Napoved je znana, vidna pa je tudi v njihovih trgovinah,« je bil jedrnat Ravnik. Hkrati je priznal, da je glede na strah na terenu pri deležu TBZ pričakoval še slabše rezultate. »Se pa nadaljuje trend, na kritičnost katerega opozarjam že dlje časa. Odziv sledi nakupnim navadam in samo to lahko spremeni ta trend,« je prepričan prehranski varuh. 

Navajanje porekla je obvezno le pri nekaterih živilih

Navajanje podatka o državi izvora/kraju porekla na živilih je večinoma prostovoljno. Obvezno je pri svežem mesu, jajcih ter nekaterih vrstah svežega sadja (jabolka, agrumi, kivi, breskve, nektarine, hruške, jagode, namizno grozdje, slive, lubenice) in zelenjave (solata, korenje, sveže zelje, paprika, paradižnik, kumare …). Pri živilih živalskega izvora je obvezno označevanje izdelkov z ovalnim žigom, v katerem sta navedena kratica države sedeža obrata in številka iz registra obratov v tej državi. Pri mleku in mlečnih izdelkih, pri mesnih, pekovskih in mlevskih izdelkih, pri krompirju, čebuli … označevanje porekla ni obvezno. Med popisanimi izdelki je skoraj polovica takih, kjer porekla, torej države, iz katere izhaja glavna sestavina izdelka, ni mogoče opredeliti.

Priporočamo