Po besedah vodje svetovalnice Gorana Lukića gre v primeru usode kazenskih ovadb zaradi kršenja temeljnih pravic delavcev za izjemno perečo problematiko, ki se vleče že leta.
Ob tem je navedel primer letošnje sodbe, v kateri je sodišče spoznalo za krivega delodajalca, ki ni plačeval plač in prispevkov v oktobru in novembru 2016 ter regresa za isto leto. Sodišče mu je izreklo pogojno kazen oz. pet mesecev zaporne kazni, do izvrševanja katere pa, če obdolženi v preizkusni dobi dveh let od pravnomočnosti sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja in bo delavcu plačal določen znesek, ne bo prišlo.
"Nekako je zelo grenak občutek, da ima roka pravice zelo dolgo časovnico, če pa ta roka že koga prime, pa imamo situacijo, ko se zgodi pogojna obsodba z nekim časovnim rokom - če boš priden dve leti, potem ti ne bo treba iti v zapor. Je pa evidentno, da je delodajalec kršil temeljne pravice delavcev, za kar je zagrožena tudi zaporna kazen," je bil kritičen Lukić. Takšnih primerov pogojnih obsodb je kar nekaj, je povedal.
Pomenljivo se mu zdi tudi, da je sodišče v obsodbi izpostavilo finančne težave delodajalca - prijavo na Zavod RS za zaposlovanje in prejemanje nadomestila za brezposelne. "Skratka, ubogi delodajalec, to je v razsodbi napisano že v izreku," je dodal Lukić.
Na drugi strani je izpostavil primer delavca, ki je bil pravnomočno obsojen na več kot leto dni zaporne kazni zaradi groženj delodajalcu. Delavec v tem primeru po njegovih besedah ni dobil plačila za svoje delo in je, kot izhaja iz sodbe, želel "na neprimeren način denar od delodajalca ter v nekem trenutku postal verbalno agresiven tudi do uradnih oseb". "Ta delavec je starejši, ni oseba, ki bi delovala grozeče, daleč od tega, a je dobil več kot leto dni zaporne kazni - ne pogojne, ampak zaporne kazni, če že govorimo o upoštevanju osebnih okoliščin," je navedel Lukić.
Laura Orel iz svetovalnice pa je predstavila primer čistilnih servisov Aqua čiščenje in Vur v lasti istega lastnika, ki sta pred leti opravljala čiščenje za javne naročnike, med drugim tudi za ministrstvo za javno upravo. V podjetjih je bilo zaposlenih približno 100 delavcev, ki nekaj mesecev niso prejeli plač, okoli 20 delavk iz Ljubljane in Maribora pa je nato s pomočjo Delavske svetovalnice leta 2019 vložilo kazenske ovadbe zoper delodajalca.
"Lani so bile oškodovanke končno zaslišane kot priče, do danes pa niso dobile še nobenega odgovora s sodišča. /.../ Odgovorna oseba teh dveh podjetij je imela svojega zastopnika, ki prihaja iz precej dobro znane slovenske odvetniške družbe in je skušal prikazati, da so bili pravzaprav delavke in delavci krivi, da je prišlo do izgube naročila pri javnih naročnikih," je izpostavila Orel.
Takšne poteze je označila za manevre, ki "očitno zavlačujejo postopke na sodiščih". "Nesporno je, da delavke in delavci vse do danes niso dobili teh plač in jim niso bili plačani prispevki ter da so to kršitve temeljnih pravic delavcev," je bila kritična.
Kot je pojasnila, je to tudi primer, ki jo osebno "posebej boli", saj so bile tema čistilnima servisoma izplačane milijonske vsote javnega denarja. "Ko so se te nepravilnosti dogajale, so se delavke obračale na ministrstvo za javno upravo. Njihov odgovor je bil, da za to niso pristojni, vse, kar jih je zanimalo, je bilo, da je delo kakovostno opravljeno. Ko je začelo zmanjkovati toaletnega papirja in ko stvari niso bile očiščene tako, kot bi morale biti, pa so prekinili pogodbo," je situacijo orisala Orel.
V Delavski svetovalnici pričakujejo, da se bodo pristojni organi zganili in prekinili tretjerazredno obravnavo primerov kršitev temeljnih pravic delavcev, tako da oškodovani delavci na pravico ne bodo čakali več let. "Ne pričakujemo, da se bodo zadeve spremenile čez noč, a ne moremo biti tiho. Predvsem zaradi vseh teh delavk in delavcev. Verjemite, nekatere čistilke so težko zbolele zaradi nastale situacije, medtem ko je sodno kolesje mlelo in mlelo. Tega si noben pravni sistem ne sme privoščiti," je sklenil Lukić.
Minister za delo Luka Mesec je v odzivu poudaril, da so kršitve delavskih pravic za ministrstvo prvorazredna tema. Kot je dejal v izjavi za medije v Ljubljani, se s tem področjem ukvarjajo dnevno, pri čemer si med drugim prizadevajo za izboljšanje nadzora in učinkovitejše dokazne postopke na sodišču. "Tako kot drugod pa je tudi v Sloveniji težava v zelo visokih dokaznih standardih, zaradi katerih se lahko sodni postopki vlečejo tudi nekaj let," je opozoril.
Odzivnost inšpektorata za delo so po njegovih besedah med drugim izboljšali z vzpostavitvijo enote za hitro odzivanje, dejstvo pa ostaja, da je inšpektorat pogosto zasut s prijavami. "Z izboljševanjem dela inšpektorata v primerjavi s preteklimi leti sem zadovoljen, ni pa še popolno. Seveda je treba delati korake naprej," je dodal.