Koordinator stranke Levica in vodja njene poslanske skupine Luka Mesec je potrdil informacije Dnevnika, da so strokovni sodelavci, ki pomagajo poslancem Levice, izrazili nezadovoljstvo zaradi plač oziroma plačnih razlik, delovne obremenitve ter odnosov v delovnem kolektivu. »Njihove želje, da se plače popravijo, so razumljive,« pravi Mesec, »saj so za te plače delali preveč.« Pojasnjuje, da je bila obremenitev velika, še posebno v mesecih pred volitvami, kar je po njegovem razlog za pritoževanje nad plačami in odnosi. »Tako kot trdim, da vsak naš poslanec odtehta za tri, enako velja za naše strokovne sodelavce,« pravi.
Kljub obljubam odhodi
Zatrdil je, da že zdaj nihče od delavcev, ki delajo za poslansko skupino ali za stranko, nima plače, nižje od povprečne slovenske plače, ki znaša 1079 evrov neto na mesec. Ker naj bi se izkazalo, da te plače niso ustrezne glede na količino dela, jih bodo zdaj popravili tako, da bo najnižja plača najmanj polovico zneska poslanske plače, potem ko se od te odšteje članarina, ki predstavlja od dvajset do petindvajset odstotkov plače. Poslanci se sicer uvrščajo od petinpetdesetega do dvainšestdesetega plačnega razreda, oziroma med 3660 in 4818 evrov osnovne bruto plače na mesec.
Kljub tem zagotovilom pa so trije od osmih strokovnih sodelavcev poslanske skupine Levice prekinili sodelovanje, česar Mesec ne želi komentirati. »V razloge, zakaj so posamezniki odšli, se ne bi spuščal, bi pa se jim na tem mestu zahvalil,« pravi. Vendar po trditvah virov, ki ne želijo biti imenovani, ne gre samo za individualne okoliščine. Po naših neuradnih informacijah so namreč poleg tistih, ki so odšli, nekateri drugi strokovni sodelavci sprejeli samo enomesečno podaljšanje sodelovanja, saj naj bi si vzeli dodaten čas za razmislek o prihodnosti.
Poleg proračunske rente še denar za delavce
Mesec pojasnjuje, da plače doslej niso bile višje, ker so dobivali sredstva kot majhna parlamentarna stranka, delali pa so kot velike. Stranke dobivajo denar iz proračuna glede na volilni rezultat in tako je Levica prejemala 9659 evrov na mesec oziroma dve tretjini zneska, do katerega je bila upravičena koalicija IDS, TRS in DSD.
Vendar plačevanje strokovnih sodelavcev poslanske skupine ni povezano s temi sredstvi. Poleg omenjenih dotacij namreč pripada poslanskim skupinam glede na število poslancev določeno število zaposlitev oziroma plač za strokovno pomoč. Nekaj od teh delavcev plačuje državni zbor neposredno in plače teh so dokaj natančno opredeljene. Tako državni zbor vsaki poslanski skupini zagotovi sekretarja, dva strokovna sodelavca in referenta, piše v 11. členu odloka o notranji organizaciji v službah državnega zbora. Levica je v skladu s tem angažirala štiri strokovne sodelavce. Med njimi je najbolje plačan sekretar Matej Kolenc, ki je v 50. plačnem razredu (3000 evrov osnovne bruto plače), medtem ko so sekretarji drugih poslanskih skupin v 52. razredu.
Še 2000 evrov na vsakega poslanca
Poslanske skupine pa lahko po 12. členu odloka zaposlijo tudi delavce za dodatno strokovno pomoč. Ta člen določa, da pripada poslanski skupini za vsakega poslanca ena plača podsekretarja oziroma plača po 41. plačnem razredu, kar znaša 2115 evrov bruto na mesec. O tem, koliko oseb in za kakšno plačilo zaposli po tem členu, pa odloča vodja poslanske skupine samostojno.
Potem ko jo je julija lani zapustil Matjaž Hanžek, je imela poslanska skupina Levice pet poslancev in je po 12. členu odloka prejela okoli 10.500 evrov na mesec. Hkrati po tem členu trenutno zaposlujejo štiri osebe, od tega eno v 38. plačnem razredu (1880 evrov bruto) in tri v 32. plačnem razredu (1485 evrov bruto). Seštevek njihovih osnovnih mesečnih bruto plač je 6335 evrov.
Mesec je dejal, da so imeli do pred kratkim po 12. členu zaposleno še eno osebo, ki so jo zaradi pomanjkanja sredstev zaposlili neposredno v stranki. Pojasnil je, da je treba pri zaposlovanju strokovnih sodelavcev po tem členu upoštevati, da državni zbor zanje ne krije regresa, prispevkov delodajalca za plačo, zdravniških pregledov ter potencialnih odpravnin.
Druge poslanske skupine so z denarjem, ki so ga prejemale po 12. členu odloka, ravnale zelo različno: SMC je na primer ob koncu mandata zaposlovala 15 oseb, SDS pa samo eno. Največjima strankama je sicer po 11. členu odloka pripadalo dvanajst oziroma devet zaposlitev.
