Začela je veljati novela zakona o dedovanju, ki med drugim omejuje dedovanje premoženja osebe do višine stroškov pogreba, če je tega plačala občina. To pomeni, da bo tako kot država pri socialni pomoči tudi občina po novem lahko zahtevala povrnitev stroškov pogreba iz zapuščine pokojnega, preden bo ta pristala v rokah dedičev. V občinah ocenjujejo, da je sprememba upravičena, saj se tako ne bo več dogajalo, da bi svojci kljub podedovanemu premoženju zavrnili plačilo pogreba. »Poraba proračunskih sredstev iz tega naslova ni zanemarljiva. Na Žalah na primer, kjer imajo najcenejše pogrebe v Sloveniji, je cena osnovnega pogreba v žari okoli 600 evrov oziroma v krsti 700 evrov,« so opozorili v združenju občin. Podatkov za druge občine nimajo.
V Ljubljani na občinske stroške sicer pokopljejo zgolj peščico umrlih, po besedah direktorja Žal Roberta Martinčiča manj kot dva odstotka glede na podatke statističnega urada o 2200 umrlih na leto. Podobno je tudi v Mariboru, Celju in Kranju.
Kljub ukinitvi univerzalne pravice prebivalcev Slovenije do pogrebnine in posmrtnine leta 2014 število prošenj občinam za kritje pogreba ne narašča, saj lokalne skupnosti ta strošek nosijo le v primeru, da pokojni nima dedičev oziroma ti niso sposobni plačati pogreba. Ob tem najrevnejšim pomaga država.
Pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnino) in pomoč po smrti družinskega člana (posmrtnino) je leta 2014 iz univerzalne pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jo za vsakega zavarovanca izplača zdravstvena blagajna, preoblikovala v izredno socialno pomoč, ki jo centri za socialno delo dodeljujejo socialno najbolj ogroženim ožjim družinskim članom pokojnika (partnerju, (krušnemu) staršu ali otroku).
Po mnenju antropologa Rajka Muršiča si seveda vsak po enem najbolj temeljnih zakonov človeškega bivanja zasluži grob, za katerega morajo poskrbeti drugi: skupnost, javna sfera ali trg. Toda na ministrstvu za zdravje, ki je leta 2013 spreminjalo zakonodajo, so prepričani, da sta pogrebnina in posmrtnina »neki upravičen socialni korektiv, ki dejansko ni sodil v košarico pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja«.
Socialna pomoč ni vedno dovolj
Zdravstvena blagajna je nazadnje izplačala 507 evrov pogrebnine in 238 evrov posmrtnine (skupno 745 evrov), zdaj pa ti kot izredni socialni pomoči znašata 578 oziroma 289 evrov (skupno 867 evrov).
Ti zneski po podatkih naših sogovornikov praviloma zadostujejo za kritje stroškov dostojnega pogreba, a povsod vendarle ni tako. V kranjski občini osnovni klasični pokop sicer stane 844 evrov, toda za raztros pepela oziroma žarni pokop je treba odšteti 979 evrov oziroma 1014 evrov. Razliko svojcem, ki si tega ne morejo privoščiti, krije občina, po novem pa bo lahko za toliko zmanjšala zapuščino pokojnika, še preden jo bodo podedovali svojci. Kljub tej novosti v občinskih vrstah ne pričakujejo upada prošenj za kritje stroškov pogrebov. Enako meni tudi Martinčič.
Lani je v Sloveniji vsak dan v povprečju umrlo 54 ljudi; skupno nekaj manj kot 20.000 prebivalcev. Muršič še poudarja, da je v naši kulturi zelo zasidrana miselnost, da bremen ne smemo prelagati na svojce. To so po njegovih besedah med drugim pokazale tudi zakonske spremembe pri varstvenem dodatku, ki se mu je večina upravičencev raje odpovedala, ko da bi zaradi njegovega prejemanja svojce prikrajšala za del dediščine.
