Program koalicijske pogodbe, ki so jo podpisale stranke SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati, obljublja razbremenitev dela in gospodarstva ter povečanje neto dohodkov zaposlenih. Pri dohodninski lestvici je predvidena ukinitev 50-odstotnega dohodninskega razreda in njegova združitev z zgornjim razredom na enotno stopnjo s sedanjih 39 na 40 odstotkov. Tistim z najvišjimi plačami se v roku enega leta obeta tudi uvedba razvojne kapice v višini 2,5- do 3-kratnika povprečne plače (približno 6700 do 8000 evrov). Razvojno kapico pri 7500 evrih bruto plače sicer predvideva že interventni zakon, ki pa je trenutno zadržan. Predvidena je tudi uvedba »ciljno usmerjenih davčnih spodbud za vrhunske kadre z možnostjo dohodninske olajšave do 30 odstotkov«.
Nova vladna koalicija napoveduje dvig splošne olajšave, »ki bi sledila minimalnim življenjskim stroškom« in bi se po izračunih finančnega ministrstva zvišala na 9500 evrov na leto. Poleg tega je predvidena še uvedba posebne olajšave za mlade do 29 let v višini 3000 evrov in uvedba družinske dohodnine.
Najbolje plačanim 308 evrov več, delavcem na minimalcu pa 53 evrov
Na finančnem ministrstvu so za Dnevnik izračunali, da bi imel po teh spremembah zaposleni z minimalno plačo na mesečni ravni okoli 53 evrov višjo neto plačo, zaposleni s povprečno plačo bi imel plačo višjo za 86 evrov, zaposleni z dvema povprečnima plačama pa za 109 evrov. Tistim z višjimi plačami bi se neto plače najbolj občutno zvišale zaradi razvojne kapice. Ob njeni uvedbi pri višini 2,5-kratnika povprečne plače in z razbremenitvijo na področju dohodnine bi imeli zaposleni s tremi povprečnimi plačami za 308 evrov višjo neto plačo na mesec, medtem ko bi bila v primeru razbremenitve le z dohodnino njihova neto plača višja za 122 evrov na mesec.
Olajšava za mlade do dopolnjenega 29. leta starosti za leto 2026 po sedanji zakonodaji znaša 1443,50 evra. Zvišanje te olajšave na 3000 evrov bi po oceni finančnega ministrstva zaposlenemu z minimalno plačo prineslo dodatnih 21 evrov na mesec, tisti s povprečno plačo bi prejel 34 evrov več, zaposlenemu, ki prejema dve povprečni plači, bi se neto plača zvišala za 43 evrov na mesec, tistemu s tremi povprečnimi plačami pa za 44 evrov.
S predlaganimi spremembami dohodninske lestvice, zvišanjem splošne olajšave in zvišanjem olajšave za mlade bi se po ocenah finančnega ministrstva prihodki iz naslova dohodnine na letni ravni znižali za 800 milijonov evrov.
Uvedba razvojne kapice v višini 2,5-kratnika povprečne plače bi medtem javnofinančne prihodke znižala še za okoli 220 milijonov evrov; od tega bi se v blagajno pokojninskega in invalidskega zavarovanja nateklo okoli 160 milijonov evrov manj prihodkov, v blagajno zdravstvenega zavarovanja pa okoli 102 milijona evrov manj. Državni proračun pa bi se zaradi nekoliko višje dohodnine iz naslova razvojne kapice okrepil za okoli 42 milijonov evrov. Gospodarstvo bi na račun nižjega davka od dohodkov pravnih oseb na letni ravni prihranilo nekaj več kot sedem milijonov evrov.
V primeru uvedbe socialne kapice v višini treh povprečnih plač bi bil izpad javnofinančnih prihodkov nekoliko nižji. Po oceni finančnega ministrstva bi se prihodki znižali za 146 milijonov evrov – od tega bi bilo v blagajni pokojninskega in invalidskega zavarovanja za okoli 106 milijonov evrov, v blagajni zdravstvenega zavarovanja pa za okoli 67 milijonov evrov manj prihodkov. V državni proračun bi se steklo okoli 27 milijonov evrov več prihodkov, gospodarstvo pa bi bilo na letni ravni pri davku od dohodkov pravnih oseb razbremenjeno v višini nekaj manj kot pet milijonov evrov.
Delodajalci in sindikati na različnih bregovih
Na GZS predloge koalicijske pogodbe pozdravljajo. »To so ukrepi, ki lahko okrepijo produktivnost, investicije in dolgoročno rast,« pravi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Po oceni GZS bi predlagane rešitve razbremenile ne le vodilne kadre, temveč tudi razvojne profile, kot so inženirji, razvijalci in drugi strokovnjaki z visoko dodano vrednostjo. Hkrati bi spodbudile domače investicije, privabljanje tujih vlaganj, razvoj mladih in zagonskih podjetij ter bolj privlačno poslovno okolje za mlade. »Manjše davčno breme za posameznike in podjetja pomeni več prostora za gospodarsko aktivnost, več delovnih mest, višje plače in več investicij. To je prava smer za močnejše in bolj konkurenčno gospodarstvo,« je prepričana Nahtigalova.
Po oceni Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je namen, da bi zaposleni prejeli višje neto plače, sicer pravilen, obenem pa da je zelo pomembno, na kakšen način bi bilo to doseženo, kakšen vpliv bi to imelo na javne finance in kako bi nadomestili izpad dohodkov zaradi manj pobranih davkov. Manj prilivov v proračun in druge javne blagajne ima namreč negativne posledice za zagotavljanje javnih in socialnih storitev, opozarjajo.
V ZSSS ocenjujejo, da zgolj povišanje splošne olajšave brez sprememb davčnih mej in stopenj v vseh dohodninskih razredih ne bo imelo pravega učinka na razbremenitev plač vseh zaposlenih. »Povišanje splošne olajšave prinaša največjo korist posameznikom z najvišjimi dohodki, najmanj pa zaposlenim na minimalni plači. Dohodkovna neenakost bi se tako še povečala. Poleg tega takšen ukrep ne bo prispeval h konkurenčnejšemu gospodarstvu, saj bo najbolj razbremenil posameznike, ki se uvrščajo v najvišji dohodninski razred. V tem razredu pa ni razvojnega kadra, ki naj bi ga predlog najbolj razbremenil,« pravijo v ZSSS.
Tajnikar: Dohodnino vedno nekdo plača
Maks Tajnikar z ljubljanske ekonomske fakultete je za Dnevnik povedal, da je dohodnina prerazdelitveni instrument, ki ne vpliva niti na gospodarsko rast niti na poslovanje podjetij in drugih gospodarskih organizacij. »Če so dohodninske spremembe izvedene tako, da zmanjšajo dohodnino za posamezne sloje prebivalstva, jo moramo povečati za druge sloje. Dohodnino vedno nekdo plača. Če tega ne naredimo, moramo zmanjšati proračunske odhodke ali povečati deficit državnega proračuna in ga prisiliti k večjemu zadolževanju v tujini. Znižana dohodnina tudi ne dela vrhunskih kadrov, pač pa vrhunski kadri omogočajo zaslužek višjih plač na trgih in s tem tudi plačevanje večje dohodnine,« opozarja Tajnikar.